Nadškof Zore za Družino: Še naprej bom blizu ljudem
Slovenija | 22.11.2014, 00:09 Marjana Debevec
V ljubljanski stolnici bo jutri slovesnost posvečenja novega ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta. Ljubljanska nadškofija je na svojega voditelja čakala več kot eno leto, 4. oktobra pa je papež Frančišek na to mesto imenoval nekdanjega provinciala slovenskih Frančiškanov. Za tednik Družina je nadškof Zore spregovoril o svojem življenju in izzivih, ki ga čakajo v prihodnje. Povedal je, da na svoji duhovni poti vidi božje delovanje na zelo nepretresljiv, nevsiljiv način: nobenih posebno velikih dogodkov, temveč stalna navzočnost, stalno vabljenje, stalno izzivanje z božje strani.
Nadškof Stanislav Zore je povedal, da bo še naprej nosil rjavi frančiškanski habit, oblekel pa bo tudi talar. Poudaril je, da bi v škofovski službi rad ostal preprost, da bi zares lahko služil ljudem, se še naprej srečeval z njimi in kadar bo le mogoče, odšel tudi v spovednico. Škofovsko geslo: Veselite se v Gospodu si je izbral, ker se mu zdi veselje nujno sporočilo za naš čas, v katerem poslušamo samo težke stvari. „To ne pomeni, da bi morali naivno odmislili stvari, ki so težke; ne tajimo jih, jih ne zanikamo, ne zatiskamo si oči pred njimi, a zavestno moramo odpreti oči za tisto, kar je lepo, dobro, plemenito v ljudeh in kar nam podarja Gospod Bog“, je poudaril.
Na vprašanje, ali ga bremenijo velika pričakovanja ljudi do njega, je preprosto odgovoril: „Sam od sebe pričakujem, da bom naredil to, kar zmorem in znam – z božjo pomočjo in s pomočjo sodelavcev“. Na vprašanje, ali bo zamenjal sodelavce in upošteval številne nasvete s te ali one strani pa je med drugim odgovoril: „Kdor pride na odgovorno mesto, mora sam spoznati, kdo so ljudje, ki jih tam srečuje, kako delujejo, ali lahko z njimi sodeluje ali ne. Na temelju lastne izkušnje in presoje mora sprejeti potrebne odločitve. Sicer bi moral, če bi upošteval vse »namige«, iste ljudi hkrati pošiljati proč in jih držati ob sebi“. O vprašanju gmotnega bogastva Cerkve je nadškof Zore mnenja, da ni problem v tem, da Cerkev ima materialno premoženje, temveč gre za to, kako ga upravlja in uporablja: da ga uporablja ne za to, da bomo v Cerkvi dobro živeli, temveč da bomo s premoženjem služili ljudem in tako evangeliju.
Poudaril je tudi, da želi ostati zavezan resnici in svobodi, ne pripadati nobeni struji, nobeni skupini, nobenemu idejnemu polu ali stranki. Prepričan je, da mora biti škof predvsem tisti, ki ljudi posluša. „To ne pomeni, da bo vedno vsem dal prav, ne pomeni, da bo vsaki stvari ploskal, a vsekakor bo poslušal vse ljudi in jih skušal povezovati. Naših problemov ne bomo rešili s tem, da jih zaostrujemo, zaostrujemo, zaostrujemo … Ali da delitve iz preteklosti zlorabljamo zaradi dnevnih potreb, ker hočemo z njimi ta trenutek doseči neke cilje. Ne, rešitev je, da se začnemo zares pogovarjati“, je bil odločen nadškof Zore. Misli namreč, da je pri nas preveč pregovarjanja in premalo pogovarjanja. „Hkrati pa mora biti v zavezanosti resnici dovolj prostora za usmiljenje, sočutje, odpuščanje in sprejemanje drugega, tudi če ne sprejemamo njegovih misli in načel“, je poudaril. Samo tako lahko po njegovih besedah začnemo presegati stvari, ki nas že predolgo bremenijo in vlečejo nazaj. Na področju odnosov z državo si nadškof Zore želi, da bi prišlo do vnovične oživitve mešane komisije, ki je delovala v 90. letih in skušala reševati odprta vprašanja. Nujen se mu zdi tudi dialog Cerkve s kulturo „Kajti če kultura ni v dialogu z duhovnostjo, če tega dialoga ne išče ali ga morda celo noče, je obsojena na začasnost“, je poudaril.
Sicer pa je nadškof Stanislav Zore v pogovoru za tednik Družina spregovoril tudi o tem, kateri svetniki ga posebej navdihujejo, zakaj mu poseben zgled predstavlja papež Frančišek in o lepoti družine.
Več: Družina.si
