VIDEO: Alojz Rebula prejel zlati red za zasluge

Slovenija | 17.11.2014, 16:43 Tone Gorjup

Predsednik države Borut Pahor je pisatelju, krščanskemu mislecu in akademiku Alojzu Rebuli podelil zlati red za zasluge za izjemen prispevek k uveljavljanju slovenskega jezika, kulture in slovenstva v zamejstvu ob njegovi 90. obletnici. Odlikovanje je v njegovem imenu sprejela hčerka Alenka Rebula Tuta, ki je prebrala tudi očetov zahvalo za podelitev odlikovanja kot je sam zapisal „kulturniku, ki ni uvrščen v sedanje duhovno ozračje“.

Alojz Rebula, ki je 21. julija letos dopolnil 90 let življenja, še vedno ustvarja, vendar mu zdravje ne dopušča, da bi potoval naokrog. Kljub temu so na podelitev prišli mnogi njegovi prijatelji in znanci. V utemeljitvi smo lahko slišali, da je akademik dr. Alojz Rebula, pisatelj, dramaturg, prevajalec in iskriv mislec je s svojim bogatim ustvarjalnim opusom ena najpomembnejših sodobnih slovenskih literarnih osebnosti. Predstavili so ga kot prof. latinščine in grščine, ki je do upokojitve poučeval na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. Alojz Rebula se je rodil v zamejstvu, v Šempolaju pri Nabrežini, kjer je obiskoval italijanske šole in se slovenščine učil kot tujega jezika. Kljub dvojezičnosti je ostajal neomajno zvest materinščini. Nikdar ni prišel v skušnjavo, da bi materinščino opustil za vplivnejšo italijanščino. Domača beseda je življenju dajala vrednost. Slovenščino je čutil kot svež, neobremenjen jezik, v njej je razkrival poštenost do bivanja in življenja. Njegov pisateljski opus obsega romane, črtice, novele ter refleksivno dnevniško in potopisno prozo. Zelo dejaven je Rebula tudi v publicistiki. Še vedno redno objavlja prispevke v tedniku Družina. Njegova razmišljanja dokazujejo živo zanimanje za najodmevnejša nacionalna, idejna in družbena vprašanja današnjega časa, so še zapisali v utemeljitvi. Dodali bi lahko, da se z enako mero zanima tudi za katolištvo in našo krajevno Cerkev.

Alojz Rebula se je v zahvali, ki jo je prebrala hčerka Alenka, najprej spomnil pokojnega predsednika Drnovška, ki mu je voščil za njegovo 80-letnico. Zatem se je ustavil pri besedah slovenstvo, jezik, kultura, Primorska, ki jih je predsednik Pahor uporabil v utemeljitvi priznanja. Začel je pri slovenstvu: „Zame slovenstvo nikoli ni bilo problem marveč neomajna, a ne nacionalistična, kaj šele šovinistična pripadnost. Slovenstvo mi je bila dejansko edina možna kozmična izbira ob neusmiljenem minevanju filozofij, mod in političnih režimov. Edina referenca, ki mi ostaja med temi menjavami, je pripadnost narodu, in to tem večja, čim manj je ta bil po obsegu in demografsko obdarovan od zgodovine.“ Pri jeziku je spomnil na skromno narečje svojega rojstnega kraja in tri pesnike, ki so pozneje oblikovali njegov čut za jezik: Prešerna, Župančiča in Kosovela. Kulturo je vedno razumel v najširšem pomenu besede, ki se razteza od začetkov zgodovine preko antike do našega časa in je zazrta večnost. V zahvali se je Rebula ustavil še pri Primorski. Zmeraj jo je čutil ne kot neko odtujeno zamejskost, ampak kot organsko povezanost z matično domovino. Ob koncu je Sloveniji še zaželel, da bi svojega mednarodnega ugleda ne prepuščala samo športnim rekordom ali kultu gospodarstva, ampak tudi svoji civilizacijski in kulturni evropski podobi.

Predsednik države Borut Pahor je na današnjem slavju podelil še druga odlikovanja. Red za zasluge so prejeli Doris Debenjak, Božidar Debenjak in Primož Debenjak za slovenski prevod Slave vojvodine Kranjske. Medaljo za zasluge je prejel Mihael Verbič za življenjsko delo kot športnemu delavcu na področju plesa. Medaljo za zasluge je prejel še zavod Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes.