Bruselj o slovenski rasti bolj optimističen od vlade
Rok Mihevc
Bruselj je razgrnil jesensko gospodarsko napoved. Obeti za Slovenijo so bolj optimistični od napovedi vlade, saj nam Evropska komisija napoveduje 2,4–odstotno rast. Javnofinančni primankljaj naj bi bil 4,4-odstoten, kar je nekoliko slabše od predvidenih ciljev.
Slovenska vlada je namreč v proračunskem načrtu, ki ga je oktobra poslala v Bruselj, za letos napovedala dvoodstotno, za prihodnje leto pa 1,6-odstotno rast. Cilj za javnofinančni primanjkljaj je za letos ob upoštevanju bančnih dokapitalizacij določila pri 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda, v prihodnjem letu pa pri 2,8 odstotka BDP.
Okrevanje pridobiva zagon, ki ga ženeta neto izvoz in izjemno močne infrastrukturne investicije. Javne finance še vedno bremenijo bančne dokapitalizacije, a to breme naj bi se do konca leta 2016 zmanjšalo. Javni dolg bo leta 2015 dosegel vrh pri 82,9 odstotka BDP, nato pa naj bi se začel zniževati. Tako komisija na kratko povzema napoved za Slovenijo.
Napoved za Slovenijo glede rasti je občutno boljša od povprečja v območju evra in EU. V jesenski gospodarski napovedi je komisija tudi precej izboljšala obete za Slovenijo v primerjavi s prejšnjo, majsko, ko ji je za letos napovedala 0,8-odstotno, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast.
Nekoliko je izboljšala tudi napoved glede primanjkljaja za prihodnje leto; maja ji je za prihodnje leto napovedala 3,1-odstotnega. A Slovenija bi morala v okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja v skladu z evropskimi navodili tega letos znižati na 3,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa na 2,5 odstotka BDP.
V Evropi le počasno okrevanje in zelo nizka inflacija
Območje evra in EU čaka obdobje počasnega okrevanja in zelo nizke inflacije, ocenjuje Evropska komisija v objavljeni jesenski gospodarski napovedi. Največja tveganja za rast so geopolitične napetosti, krhkost finančnih trgov in nedosledno izvajanje strukturnih reform.
Za preostanek tega leta komisija napoveduje šibko gospodarsko rast, v prihodnjem letu počasno krepitev na podlagi izboljšanja tujega in domačega povpraševanja, v letu 2016 pa pospešitev gospodarske dejavnosti na podlagi krepitve finančnega sektorja ob vzpostavitvi bančne unije ter na podlagi sadov strukturnih reform.
Območje evra naj bi letos beležilo 0,8-odstotno rast, prihodnje leto 1,1-odstotno, v letu 2016 pa 1,7-odstotno, celotni EU pa letos 1,3-odstotno, naslednje leto 1,5-odstotno, v letu 2016 pa dveodstotno.
Letos bodo razlike med članicami še ostale velike: na repu je Ciper z napovedanim 2,8-odstotnim skrčenjem bruto domačega proizvoda, sledijo Hrvaška z napovedanim 0,7-odstotnim skrčenjem BDP ter Italija in Finska, ki naj bi beležili 0,4-odstotni padec BDP. Na vrhu pa je Irska s 4,6-odstotno rastjo. V prihodnjih dveh letih naj bi se razlike zmanjšale in vse članice naj bi beležile rast.
Zaupanje je šibkejše kot spomladi, kar je posledica vse večjih geopolitičnih tveganj in manj ugodnih globalnih napovedi. Tokratna napoved izraža postopno odpravljanje posledic krize s še vedno visoko brezposelnostjo in visokim dolgom. Okrevanje Evrope je v primerjavi z drugimi naprednimi gospodarstvi in glede na okrevanja po krizah v preteklosti šibko, čeprav so bila tudi okrevanja v preteklosti značilno počasna in krhka, še ugotavlja komisija.
"Razmere v gospodarstvu in zaposlovanju se ne izboljšujejo dovolj hitro," je opozoril podpredsednik komisije za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost Jyrki Katainen ter obljubil, da bo 300-milijardni naložbeni načrt nove komisije na novo spodbudil okrevanje, ki mora temeljiti na pospeševanju naložb.
