VIDEO: Euroskills 2014 - v pričakovnju rezultatov

| 04.10.2014, 07:54

Na prizorišču izziva EuroSkils 2014, v Lille Grand Palaic v Lillu v Franciji, so se tudi danes potili in preizkušali svoje znanje v poklicnih spretnostih mladi tekmovalci iz vse Evrope. Rezultati bodo znani v nedeljo zvečer, na uradni in slovesni razglasitvi, na kateri se bo predstavila tudi naslednja država gostiteljica, za Euroskills 2016.

Ni enostavno delati pod budnim očesom več sodnikov, ki nemo opazujejo, si zapisujejo in ne prizanašajo. Pravila so stroga in vsako odstopanje od točno zadanih pravil prinaša minus točke. Prav vsak od slovenskih tekmovalcev lahko seže visoko, vendar sta lahko že dva drobna spodrsljaja odločilna in se od lepe uvrstitve hitro spustijo pod mejo prvih treh.

Lahko smo ponosni na prikazano na omenjenem tekmovanju petnajstih slovenskih predstavnikov in njihove mladostne zagnanosti, inovativnosti ter strokovne usposobljenosti. Med njimi so posamezniki, ki si bodo ne glede na končne rezultate, na osnovi doseženega na Euroskillsu, gotovo lahko v boljšem gradili svojo poklicno prihodnost.

V času tekmovanja so veljala stroga pravila, ni bil dovoljen pogovor, niti med tekmovalci in njihovimi mentorji, kaj šele, da bi jih motili obiskovalci. Je pa zelo zaželjeno in tekmovanje je tudi tako pripravljeno, da pride čim več obiskovalcev, ki so ves čas na prizorišču in opazujejo delo. Tekmovanje je namreč sejemske oblike.

Mnenja o svojih nalogah, kako bi se jih čim bolje lotili in podobno, si tekmovalci lahko izmenjujejo le v času odmorov in po sklenjenem tekmovalnem delu. Vnaprej dobijo le nekaj namigov, večinoma pa so naloge izdane na začetku tekmovanja, vse do začetka ostanejo skrivnost, kar omogoča enake pogoje za vse. Nekatere ekipe imajo v svojih državah in okolju močno finančno podporo, kar jim omogoča boljšo pripravo na tekmovanje in tudi izbor ter nakup opreme, s katero nastopajo. Zato ni zanemarljivo, kako tovrstno tekmovanje odmeva v matičnih domovinah mladih tekmovalcev.

V Sloveniji, na tekmovanju smo letos četrtič, se s tradicijo takega tekmovanja razvija tudi naš del. Vse resneje se lotevamo priprav, pri izboru na državnih tekmovanjih je zaslediti vse večje zanimanje, kar kaže na obrat v boljšo smer in večje zanimanje za poklice tudi v Sloveniji.

Aranžerstvo

Slovenski predstavnici Lavra Maze in Samanta Čoh: „Najina naloga je bila narediti izložbo moških oblačil iz jeansa na temo mesta Lille. Najprej sva se lotili načrta in potem začeli z izdelavo in izpopolnjevanjem izložbe. Ozadje sva prepleskali s črno, na sredino narisali obraz živih barv in oblekli moške figure. Največji izziv je, da mora biti izložba dokončana v šestih urah, to je najtežje doseči, ker si omejen s časom. Poklic aranžerja v Sloveniji še ni toliko razvit, da bi se lahko zaposlili v tem poklicu, zato se dodatno izobražujeva.“

Mentorica Petra Pižmoht: „Njuno delo ocenjujem za čudovito. Odločili sta se za stil moderne umetnosti in naslikali zelo atraktiven in prečudovit ženski obraz v različnih likovnih govoricah, ki privablja mimoidoče. Mislim, da ni prizorišča na tem Euroskillsu, ki bi ga bolj fotografirali, kot prav delo naših deklet. Odlično sta opravili, zame sta, ne glede na končni rezultat, nesporno najboljši in zmagovalki“, je navdušeno opisovala delo svojih varovank in učenk mentorica.

Informatika - računalništvo

Slovenski predstavniki Aljaž Jelen, Timotej Gruden in Alexei Drake: „Naša naloga je povezati računalnike in obstoječe programe v določeno infrastrukturo, ki je nared za uporabo v podjetjih in podobno. Kadar se povezujemo z Internetom pričakujemo, da se nam prikaže želena spletna stran in mi poskrbimo, da je tako. Kdo nas je naučil abecede računalništva? Večinoma sami, veliko pa potem pripomore tudi šola in pravi ljudje, mentorji in učitelji. Svet je vedno bolj odvisen od tehnologije, poklic je še v razvoju.“

Sodnica, mentorica in strokovnjakinja Informacijske tehnologije Andreja Vehovec: „Sem ena redkih žensk v tem poklicu, zato zelo spodbujamo, da bi se dekleta bolj odločala za ta poklic, saj veljamo za zelo natančne in temeljite, kar je odlična sposobnost za to delo. Posebej dobre smo za omrežni del naloge. Področje informacijske tehnologije je med umsko bolj zahtevnimi sploh, seveda tudi tu na Euroskillsu, področje postaja vsakič bolj zahtevno in komaj bi našli strokovnjaka v Sloveniji, ki bi zmogel rešiti izziv, s katerim se spopadajo mladi, tu na tekmovanju.“

Kamnoseštvo

Slovenski predstavnik Jernej Bortolato: „Izdelati moram klop v dveh delih. Spodnji del v obliki črke C. Izdelek je iz dveh vrst kamenja, tršega in mehkejšega. S tovrstnim kamenjem doma ne delam, material mi torej ni znan. Tudi delam z dleti, ki jih pri nas sploh ne moremo kupiti. Dobil bom gotovo, ne glede na končno uvrstitev, vsaj bogato izkušnjo.“

Mentor Leon Mahnič: „Nekateri imajo na tekmovanju prednost, ker poznajo material, pri nas sploh ni kamnoseka, ki bi klesal iz tovrstnega kamenja. Kamnoseštvo ima povsod močno tradicijo, ki jo je treba ohraniti. Je star poklic, ki ga potrebujemo še danes, ne samo za restavriranje in obnavljanje že obstoječega, prav je, da se tudi razvija in nadgrajuje ter, da se ga vpelje tudi v sodobno arhitekturo. Vse je ročno delo in največja zahtevnost na Euroskillsu je gotovo v materialu, ki ga ne poznamo. Le odstopanje do milimetra je dovoljeno, vse kar je več, si že zunaj najboljših.“

Kuharstvo in strežba

Slovenska predstavnika Simona Maček: „Moje naloge so bile skuhati juho, glavno jed iz jagenjčka, prilogo k siru in sladico. Ocenjuje se higiena, videz, vonj, okus, vse. Imamo tri različne komisije, preizkusijo pa jedi gostje. Vse ni šlo, kot bi si želela, a smo na koncu vse rešili po najboljših močeh. Čaka me še priprava morske plošče.“

Natakar Jurij Črnčec: „Za menoj je najtežji del, prepoznati sem moral različna rdeča vina, dvanajst različnih žganih pijač, najtežje je mešanje „koktejlov“, imam sicer izpit, sem barman, pa vseeno. Moral sem pred gosti na njihove krožnike postreči tudi tri menije, razkosati glavno mesno jed. Kar težko.“

Lesarstvo

Slovenski predstavniki Marko Meglen, Aleš Košak in Tomaž Zupančič: „Euroskills je za nas predvsem dodatna priložnost nove bogate izkušnje, možnost spoznavanja z drugimi iz ostalih držav. Vzdušje je dokaj sproščeno, z ostalimi tekmovalci smo se spoprijateljili. Naše delo sloni na teamu, moramo sodelovati med seboj, saj smo zelo odvisni drug od drugega. Pri naših nalogah popravnega izpita ni, zato moramo biti zelo natančni in zbrani. Vsak dela svoje, na koncu delo sestavimo in celota se mora ujemati.“

Mentor Slavko Mirtič: „ Naloga naših mizarjev je dokaj kompleksa, izdelati morajo klavirski okvir. Pohištveni mizar izdela konstrukcijo, stavbni pa določeni zahtevne vezi. Tretji pomaga obema in je strokovnjak za posebni stroj CC. Fantje se dobro držijo, po najvišjih mestih verjetno ne bomo posegli, a so zelo motivirani in se trudijo, delajo trdno, varno in natančno. So v koraku s časom in naloge pravočasno opravijo .Vsak dan so nove naloge, starih ne smejo popravljati.“

 

Cvetličarstvo

Slovenski predstavnici Jerica Žužek in Simona Romih: „Tu je zanimivo in napeto, konkurenca je velika. Najina naloga je bila narediti cvetličarno, oziroma jo urediti, razporediti cvetje, ustvariti aranžmaje, šopke, dekoracijo z lončnicami. Vsaka naloga je po svoje zahtevna, ker morajo biti popolne tehnike in prikazati morava čim boljše ideje. Naloge so precejšen izziv, treba se je kar pošteno potruditi, da se lahko kosava z ostalimi tekmovalkami. Radi imava svoj poklic, ker sva ves čas v cvetju.“

Sodnik in mentor Marjan Planinšek: „Ves dan smo na tekmovališču, od jutra do večera. Cvetje mora zdržati teden dni, saj toliko časa obstane tudi v stanovanju v normalnih pogojih. To je njegov namen, da ga lahko ves čas opazujemo in občudujemo. Prednost letošnjega Euroskillsa je v prizorišču, smo na sejmišču in tekmovalci bolj skupaj. Letos smo se lotili nekoliko drugače kvalifikacij. Tekmovalci so tekmovali kot posamezniki, najboljše smo potem združili v ekipo. Prednost je, ker tako lahko izberemo najboljše, ki seveda želijo nastopati. Letos se je spremenil tudi način sojenja, nas čaka tudi sodnike zelo težka naloga.“

Mehatronika

Slovenska predstavnika Vid Gladović in Jernej Puc: „Tudi najino delo se povezuje, vsak se mora izkazati na svojem področju, a na koncu se združi najino delo in, če sva uspešna, se robot premika ter opravlja naloge, kot si želimo. Mehatronika je združitev informatike, strojništva in elektrotehnike. Delo naju zelo veseli. Svojega poklica nikoli ne moreva povsem obvladovati, ker se iz dneva v dan tako hitro razvija. Ves čas morava biti v koraku z razvojem in biti morava tudi atraktivna. Pri najinem poklicu gre za avtomatizacijo, podjetja kot je avto industrija potrebuje naše znanje, da stroji delujejo. Sva seveda naklonjena motorizaciji in temu, da imamo veliko robotike, saj delava na tem področju.“