Na Mednarodni razvojni konferenci o nujnosti tujih vlaganj v Sloveniji
Politika | 22.10.2014, 12:46 Petra Stopar
Slovenija, še posebej njena vlada, mora jasno sporočiti, da je tuj kapital pri nas dobrodošel in da v zvezi s privatizacijo mislimo resno. To sta le dva izmed poudarkov uvodnih razprav na Mednarodni razvojni konferenci FDI Summit v Ljubljani. Da si bo odločno prizadeval za ustvarjanje stabilnega okolja, ki bi privlačilo tuje vlagatelje, je obljubil predsednik vlade Miro Cerar.
Cerar je več sto udeležencem foruma, med katerimi so predstavniki tujih podjetij in vlagateljev, politiki ter ugledni ekonomisti, dejal, da je Slovenija priložnost tako geografsko s strateškim položajem na Zahodnem Balkanu kot tudi s tradicionalno trgovinsko navezanostjo na Evropo, pa tudi z visoko izobraženo delovno silo, infrastrukturo in inovacijsko naravnanostjo. „Vlada se zelo zaveda, da so kriteriji za privabljanje kakovostnih tujih neposrednih naložb visoki. Veliko bo še treba storiti, da bo Slovenija na vrhu privlačnih lokacij za vlaganje v tem delu Evrope. Zato se je vlada zavezala, da bo zagotovila dolgoročno vzdržnost javnih financ, s tem da bo odpravila presežni proračunski primanjkljaj in postopoma zmanjšala strukturni primanjkljaj,“ je zagotovil.
Slovenija si bo prizadevala tudi za uravnoteženje bančnega in finančnega sistema, je še dodal premier in opisal pomen slabe banke ter SID banke. Napovedal je sprejem strategije za upravljanje kapitalskih naložb in zagotovil nadaljevanje privatizacijskih postopkov, a opozoril, da bo ključna infrastruktura ostala v državni lasti.
Izrazil je prepričanje, da je privatizacija „lahko signal odprtosti in transparentnosti potencialnim tujim vlagateljem“, hkrati pa nakazal, da tudi slovenski vlagatelji ne bi smeli mirovati. Od že tradicionalne usmeritve na trge držav zahodnega Balkana bi se morali vse bolj posvečati tudi trgom hitro rastočih držav, je dejal.
Uvod v letošnji poslovni dogodek FDI Summit, ki poteka na ljubljanski ekonomski fakulteti, je bila okrogla miza, na kateri so se nekateri gospodarstveniki strinjali, da bi morala država poleg privatizacije znižati stroške dela, zmanjšati birokratske ovire in prepoznati svoje prednosti. Poleg jasne komunikacije in zagotavljanja konstantnih pogojev pa so vladi predlagali tudi, naj se o potrebah in pričakovanjih pogovarja s tujimi multinacionalkami.
Slovensko poslovno okolje ni zelo privlačno za tuje vlagatelje, so izpostavljali sogovorniki na poslovnem zajtrku ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji. "Ključni izziv, s katerim se srečujemo - poleg birokracije in drugih ovir, ki jih omenjamo nenehno - so zelo visoki stroški dela," je izpostavil predsednik upravnega odbora Leka Vojmir Urlep. Kot je izpostavil, Novartis v Sloveniji dobi znanje in usposobljene zaposlene. "A to ni ekskluzivna domena Slovenije - znanje in ekspertiza sta na voljo tudi drugje in sta tam cenejša," je opozoril.
Pomen talenta, ki je na voljo v neki državi, je izpostavil tudi generalni direktor IBM za srednjo in vzhodno Evropo David La Rose. "IBM v prvi vrsti ne išče davčnih olajšav. Iščemo predvsem talente za pravo ceno," je izpostavil. Ko IBM išče lokacije za vlaganja, upošteva tudi učinkovitost vladnega upravljanja, politično stabilnost, stopnjo korupcije, življenjski standard, znanje jezikov in podobno. "To delamo na globalni ravni," je pojasnil. Ko IBM tako prepozna zanimive lokacije, pa pristopi do vlade in se pogaja o konkretnem predlogu. "Zanimajo nas priložnosti partnerstev s podjetji in univerzami, dostop do talentov," je pojasnil La Rose in dodal, da je Slovenija izredno inovativna. Je pa po njegovem pomembno, da vlada ve, v čem je država dobra, unikatna in kaj lahko ponudi. To mora vlagateljem tudi jasno sporočiti. "V srednji in vzhodni Evropi je veliko držav, ki so pri tem zelo učinkovite," je izpostavil.
Generalni direktor družbe Danfoss Trata Aleksander Zalaznik pa se je vprašal, ali v Sloveniji res razumemo pomen tujih investicij in ali si jih res želimo. "Mislim, da ne bomo prišli do njih, dokler ne bomo o tem tudi na politični ravni jasno spregovorili in storili kar največ, da jih kot država podpremo," je menil.
Po mnenju Zalaznika Slovenija ne bo država z visokim življenjskim standardom brez novih tujih neposrednih vlaganj. Naša podjetja namreč niso učinkovita, saj je dodana vrednost na zaposlenega prenizka, kar pomeni, da neko delo opravlja preveč zaposlenih. Če bomo torej podjetja in administracijo resnično prestrukturirali, se bo brezposelnost zvišala. Zaposlenost pa lahko okrepimo le z veliko več tujimi vlaganji.
Da se moramo v Sloveniji od razprav premakniti k dejanjem, je izpostavil tudi Urlep. "Pokazati moramo, da mislimo resno," je opozoril in spomnil na dolgotrajne postopke prodaje Mercatorja in trenutne razprave o tem, ali bi morali opustiti ali skrajšati seznam podjetij za privatizacijo. "S takšnim odnosom ne pošiljamo pravih signalov. Ne kažemo, da mislimo resno in da je tuj kapital pri nas dobrodošel," je ocenil. Po njegovem moramo poslati jasno sporočilo, da sedaj mislimo resno - in vlada je prva, ki mora to storiti. Zmanjšanje stroškov dela bi po njegovem vsekakor pritegnilo več vlaganj. In kako zapolniti proračunsko luknjo, ki bi nastala zaradi nižjih prispevkov? To je vprašanje za vlado. A absolutno bi morali narediti nekaj tudi na strani izdatkov, je menil Urlep.
Sogovorniki so se strinjali, da bi morala Slovenija znižati stroške dela, zmanjšati birokratske ovire, prepoznati svoje prednosti in nadaljevati privatizacijo. Poleg jasne komunikacije in zagotavljanja konstantnih pogojev pa so vladi predlagali tudi, naj se o potrebah in pričakovanjih pogovarja s tujimi multinacionalkami. "Imamo znanje. Vlada mora samo dvigniti telefon in poklicati," je dejal La Rose.
