Konzistorij: Kardinal Parolin o razmerah na Bližnjem vzhodu
Svet
Današnjega konzistorija v sinodalni dvorani v Vatikanu, se je udeležilo 86 kardinalov in patriarhov. Papeževemu uvodnemu nagovoru je sledil govor državnega tajnika Svetega sedeža, kardinala Pietra Parolina. Izhajal je iz srečanja nuncijev in diplomatskih predstavnikov na Bližnjem vzhodu, ki je potekalo v Vatikanu od 2. do 4. oktobra 2014, ter sedanje razmere na Bližnjem vzhodu označil za „zelo zaskrbljujoče“ in „nesprejemljive“.
Kardinal Parolin o razmerah na Bližnjem vzhodu
Izpostavil je „nezaslišana grozodejstva“, do katerih prihaja na več območjih regije, predvsem s strani skupine fundamentalistov, t.i. Islamske države, ki tepta pravice in hoče razširiti svojo oblast s terorističnimi metodami: množično ubijanje, obglavljanje drugače mislečih, prodajanje žensk, sprejemanje otrok v oborožene spopade, uničevanje krajev bogočastja.
Kardinal Parolin je odločno obsodil tovrstno kršenje tako mednarodnega humanitarnega prava kot tudi najosnovnejših človekovih pravic ter poudaril, da imajo begunci pravico vrniti se in živeti dostojanstveno in varno v svoji domovini in svojem okolju. „Gre za pravico, ki mora biti podprta in zagotovljena tako s strani mednarodne skupnosti kot držav, katerih državljani so te razseljene osebe ali begunci. V igri so temeljna načela kot vrednost življenja, človekovo dostojanstvo, verska svoboda in mirno ter ubrano sobivanje med osebami in narodi,“ je povedal kardinal Parolin. Podrobno je opisal politično situacijo na Bližnjem vzhodu, posebej opozoril na masivno izseljevanje kristjanov ter pokazal na vlogo Cerkve. „V sedanji situaciji Cerkev ne more ostati tiho pred trpečim preganjanjem svojih otrok in mnogih nedolžnih oseb,“ je zatrdil in med drugim pokazal tudi na skupno odgovornost različnih verskih skupnosti: „Judovski, krščanski in muslimanski verski voditelji lahko in morajo imeti temeljno vlogo pri pospeševanju medverskega in kulturnega dialoga in pri vzgoji za medsebojno razumevanje. Poleg tega, morajo jasno obsoditi instrumentalizacijo religije za upravičevanje nasilja.“ Tudi mednarodna skupnost ne sme ostati brezbrižna: „V konkretnem primeru nasilja in zlorab, povzročenih s strani t.i. Islamske države, bo mednarodna skupnost, preko Združenih narodov in struktur, ki so vzpostavljene za podobna izredna stanja, morala ukrepati in preprečiti morebitne nove genocide in pomagati številnim beguncem.“
Razprava kardinalov in patriarhov
Konzistorij se je nadaljeval z razpravo kardinalov in patriarhov, ki so v splošnem izpostavili potrebo po miru in spravi, zaščito verske svobode, pomoč lokalnim skupnostim, velik pomen vzgoje za nove generacije, ki bodo znale med seboj vzpostavljati dialog, vlogo mednarodne skupnosti in podobno. Poudarjeno je bilo, da Bližnji vzhod mora na novo določiti svojo lastno prihodnost. Izpostavljen je bil pomen Jeruzalema kot „prestolnice vere“ za tri monoteistična verstva ter rešitev izraelsko-palestinskega in sirskega konflikta. Verska svoboda je skupaj s svobodo bogočastja in vesti bila opredeljena kot temeljna, prirojena in univerzalna človekova pravica, ki je pomembna za vse človeštvo. Poudarjena je bila zahteva, da se kristjanom priznajo vse civilne pravice kot ostalim državljanom, predvsem v državah, kjer trenutno religija ni ločena od države. Rečeno je bilo, da bi Bližnji vzhod brez kristjanov bil velika izguba za vse, saj imajo temeljno vlogo pri ohranjanju ravnotežna v regiji in na vzgojnem področju. Pomembno je opogumiti kristjane, naj ostanejo na Bližnjem vzhodu in vztrajajo v svojem poslanstvu, tudi zato, ker so vedno prispevali k blaginji države, v kateri živijo. Udeleženci konzistorija so se posebej obrnili na mednarodno skupnost ter zahtevali, da kristjanom beguncem zagotovi možnost čim prejšnje vrnitve na njihove domove ter zanje vzpostavi „varne cone“.
Vir: Radio Vatikan
