Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu
Sodišče v Strasbourgu začelo obravnavo pokola v Beslanu
Svet Petra Stopar
Pred Evropskim sodiščem za človekove pravice so se začele predstavitve argumentov v obravnavi pokola v Beslanu leta 2004. Teroristični napad čečenskih upornikov se je zgodil v začetku septembra 2004 v ruski republiki Severna Osetija, kjer je v zajetju šole umrlo prek 330 ljudi.
Sodniki v Strasbourgu so in še bodo obravnavali argumente ruske vlade na eni strani in odvetnikov družin žrtev na drugi. Sodišče je pregledalo sedem tožb, ki jih je podalo 447 ruskih državljanov, in jih združilo v en primer.
Skupina več kot 30 teroristov iz Čečenije in Ingušetije je v Beslanu 1. septembra 2004, na prvi šolski dan, zajela več kot 1100 ljudi, med njimi otroke, učitelje in starše. Ruske posebne enote so po neuspešnih pogajanjih z ugrabitelji, ki so zahtevali umik ruskih enot iz Čečenije in izpustitev somišljenikov v Ingušetiji, 3. septembra 2004 ob eksploziji vdrle v poslopje in sledil je spopad. V tri dni trajajoči agoniji je umrlo prek 330 ljudi, od tega 186 otrok. Ranjenih je bilo več kot 800.
Glavno sporno vprašanje je še vedno, kdo je odgovoren za eksplozijo, ki je sprožila vdor ruskih posebnih enot. Ruske oblasti trdijo, da so bili za eksplozijo odgovorni ugrabitelji, mnogi preživeli in neodvisni preiskovalci pa menijo, da so enote namerno sprožile spopad z ugrabitelji z izstrelitvijo granate, ki je imela takšno moč, da se je zrušil del strehe šole in zahteval žrtve.
"Obstaja zadostno število dokazov prič, preživelih talcev in policije o tem, da je bilo težko orožje, ko so tanki, uporabljeno v času, ko so bili talci v stavbi, in da je tovrstna orožja ruska vojska uporabljala v Čečeniji. Več kot petdeset prič je potrdilo, da so videli topovsko obstreljevanje v času, ko se je skozi okna videlo ženske in otroke. Nekatere priče so skušale zaman ustaviti obstreljevanje," je med današnjo obravnavo povedala ena od odvetnic družin.
Med operacijo, kjer so eksplozijam sledili še neposredni spopadi s teroristi, so bili ubiti tudi vsi ugrabitelji, razen enega. Zastopnik ruske države pa je dejal, da zahteve teroristov "niso mogle biti izpolnjene" in da je bil "glavni cilj pripadnikov specialnih enot reševanje talcev".
