Pred Bosno in Hercegovino pomembne volitve

Svet | 11.10.2014, 12:30

Bosno in Hercegovino jutri čakajo splošne volitve. Od tega, kdo bo zasedel vodilne položaje v državi s precej zapleteno strukturo oblasti, bo odvisno, ali bo stopila na pot razvoja ali ne. Da ljudje niso zadovoljni z dozdajšnjo politiko, so februarja kazali na ulicah mnogih mest, kjer so protestirali zaradi slabega socialnega stanja in revščine ter rekordne nezaposlenosti. Številne so v bedo pahnile tudi katastrofalne poplave, ki so pustošile maja. Že kmalu bo jasno, ali je želja po spremembah dovolj močna.

Bosna in Hercegovina je razdeljena na tri etične skupine: Bošnjake, Hrvate in Srbe. Napetosti med njimi in državljanska vojna ob razpadu Jugoslavije so jo oblikovale v decentralizirano in mednarodno nadzorovano državo dveh entitet: Federacije Bosne in Hercegovine ter Republike srbske. Na splošnih volitvah državljani izbirajo novo tričlansko državno predsedstvo, člane predstavniških domov državnega parlamenta, parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine, skupščin desetih občin v tej entiteti ter narodno skupščino v Republiki srbski. V Republiki srbski odločajo tudi o novem predsedniku in dveh podpredsednikih. Tokrat je potrjenih 65 političnih strank, 24 neodvisnih kandidatov in 24 koalicij. List je 735, kandidatov nekaj več kot 7 tisoč 700. "Izbira je ogromna. Samo za člana predsedstva Bošnjakov je 10 kandidatov," je v oddaji Pogovor O povedal visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko.

Žalosti ga da kampanja pred volitvami ni bila vsebinska, kandidati se bo njegovih besedah niso lotevali življenjskih vprašanj. Med drugim nihče ni jasno povedal, kako se bo spopadel s 44-odstotno brezposelnostjo. "Skoraj nobeden od kandidatov ni govoril o poljedelstvu, a prav v poljedelstvu je ogromno priložnosti za zaposlitev. Prav tako ni nihče predstavil konkretnih načrtov za gospodarstvo. Vsak je raje govoril o tem, da bo branil svoj narod in kako je narod ogrožen." Mednarodna skupnost po Inzkovih besedah upa, da se bodo volivci seznanili s programi, preverili, kdo je izpolnil obljube izpred štirih let in kdo ne, ter presodili, ali so načrti, ki so jih predstavljali, uresničljivi. Inzko je poudaril, da bi morale biti prednostne naloge novih oblasti evroatlantsko povezovanje, zagon gospodarstva ter vzpostavitev pravne države, urejen izobraževalni sistem in sprava. "Te cilje je mogoče uresničiti," je prepričan.

Tako vladna stran kot opozicija pred volilno nedeljo omenjata možnost prevar. Po Inzkovih besedah jih ni mogoče povsem preprečiti, a zagotoviti je treba, da jih bo čim manj. "Letos bo nadzor bolj oster, tako s strani opozicije in civilne družbe kot tudi mednarodne skupnosti." Volitve bo spremljalo približno 8.000 domačih in mednarodnih opazovalcev, na enem od volišč na jugu države bo potek glasovanja nadzoroval tudi Inzko, s čimer bo javnosti poslal pomembno sporočilo. "Simbolično bom dal vedeti, da mednarodna skupnost bdi, da opazuje potek volitev. Morda bo zato manj poskusov manipulacije." Inzko tudi upa, da bo prišlo do sprememb.