Ustoličenje Marije Pomagaj v San Nicolasu

| 28.10.2014, 06:22 Matjaž Merljak

V ponedeljek, 13. oktobra 2014, na argentinski državni praznik, je velika slovenska slovesnost potekala v kraju San Nicolás v Argentini. Takole potek dogodkov za Svobodno Slovenijo opisuje Metka Mizerit.

Že v zgodnjih jutranjih urah smo se napotili proti kraju San Nicolas, kjer kraljuje Naša Gospa rožnega venca. Svetišče je oddaljeno od argentinske prestolnice kakih 250 kilometrov. Romanje je imelo dvojni namen: ustoličenje podobe brezjanske Marije Pomagaj in posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Že dalj časa smo se v skupnosti pripravljali na ta dogodek.

V San Nicolás smo prišli romarsko razpoloženi, saj smo na avtobusu molili rožni venec in peli Marijine pesmi. Mogočna, moderna bazilika z veliko ploščadjo naredi globok vtis; počutiš se majhnega kot otrok, ki je prišel k Materi. Notranjost bazilike je prostorna, milostni kip Naše Gospe rožnega venca je v višini nad oltarjem, zavarovan s prozornim steklom. Pretresljivo je, kako množice romarjev čakajo v vrsti, da lahko pridejo do Marije in se dotaknejo steklene omare, ker s tem izražajo svojo vero in zaupanje do Matere Božje.

Pobožnost se je začela z molitvijo rožnega venca na ploščadi pred cerkvijo. Zbralo se je izredno število slovenskih romarjev. Kar ganljivo je bilo gledati množico, ki sta jo v tako razdaljo pripeljali vera in ljubezen do Matere Božje. Nato so se verniki uvrstili v procesijo, ki se je vila v baziliko. Velika skupina narodnih noš je zbujala splošno pozornost. Posebno otroci so bili prisrčni, dekleta lepa, fantje od fare. Na posebnem stojalu so fantje peljali kip Naše Gospe rožnega venca. Sledili so številni ministranti in gospod nadškof msgr. Andrej Stanovnik obdan od duhovnikov.

V svetišču so najprej odkrili oltar z milostno podobo Marije Pomagaj in gospod nadškof ga je blagoslovil. Pri tem smo peli pesem »Moja pesem Tebi«. Poslušali smo črtico Karla Mavsarja »Ne pozabi«, v spomin na begunska leta.

Po blagoslovitvi so se duhovniki z gospodom nadškofom približali oltarju. Pete litanije Matere Božje so odmevale pod veličastne oboke bazilike. Sledil je blagoslov z Najsvetejšim. Nato smo zmolili posvetilno molitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Molitev in podobo oltarja smo prejeli ob vstopu v baziliko.

Začela se je sveta maša, ki jo je daroval g. nadškof msgr. Andrej Stanovnik. Somaševali so: msgr. dr. Jure Rode, msgr. France Urbanija, msgr. Mirko Grbec, gg. France Himmelreich, Igor Grohar, Andrej Rant in Roberto Scardaglia. Sodeloval je bogoslovec g. Pavle Erjavec. G. Franci Cukjati je spovedoval. Sveto mašo je spremljalo ubrano in navdušeno ljudsko petje pod vodstvom pevske skupine.

Pri pridigi je dr. Rode spomnil, da kadar pridemo pred Marijino podobo, je kakor da smo prišli domov. Ona nas čaka na Brezjah, v Lujanu, v naših slovenskih središčih, v naših domovih. V tem mogočnem svetišču smo ustoličili podobo Marije Pomagaj, ki so jo naši predniki že prej ustoličili v Lujanu. Marija Pomagaj nas spremlja v našem življenju, želi biti naša Mati in Kraljica. Spoznati jo moramo, tako, da prebiramo knjige, ki pišejo o Njej. Marijo častimo s tem, da ohranjamo molitve in pobožnosti, ki so spremljale naš narod skozi stoletja. Pomembno je, da molimo rožni venec, da romamo in pojemo Marijine pesmi. Posnemati moramo njene kreposti: ponižnost, ljubezen do Boga in do bližnjega, čistost in izpolnjevanje božje volje. Ta dan smo se posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Vsak dan se ji posvetimo, ko molimo molitev O Gospa moja. Posvetimo se ji na romanju v Lujan, v Lurdes. Vendar je to izreden dan, ker smo se na to posvetitev posebno pripravljali. Obljubili smo ji zvestobo, molitev, spoštovanje v družini, zadoščevanje za grehe z opravljanjem prvih petkov in prvih sobot.

Kot spomin na romanje smo odnesli fotografijo slovenskega oltarja s podobo Marije Pomagaj. Njene oči nas vedno gledajo in spremljajo. V spodnjem delu oltarja je upodobljena množica beguncev, ki so morali zapustiti domovino. »Izgubili so domovino, ohranili so vero« je napis pod podobo. Vera je to, kar moramo v življenju res ohraniti, da bomo nekoč prišli k Bogu v nebesa. To naj nam izprosi naša nebeška Mati Marija.

Ob koncu smo zapeli zahvalno pesem. Mogočno je po veličastni baziliki odmevalo: »Hvala večnemu Bogu …« Romarjem je spregovoril tudi gospod nadškof msgr. Andrej Stanovnik. Zahvalil se je dr. Rodetu za povabilo, da je blagoslovil oltar. Povedal je, da je hvaležen staršem za življenje in da so ga vzgajali v sveti veri, ki je najvišji dar, ki ga moremo prejeti. Poudaril je, da pomeni posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu, popolno izročitev Bogu po Mariji, tako kot so se izročili naši mučenci, posebej še blaženi Alojzij Grozde.

Za zaključek smo zapeli našo vedno lepo pesem »Marija skoz življenje«. Množica romarjev je obkrožila Marijin oltar, ker se je vsak hotel posloviti od Nje.

Umetnik Tone Oblak je upodobil milostni Marijin obraz in ji vtisnil mile poteze in blage oči Matere, skupaj s sodelavci je izdelal tudi slovenski oltar. Oltarna miza je pokrita s prtom, s slovenskimi narodnimi vzorci.

Domov smo odhajali z zavestjo, da nas spremlja brezjanska Marija Pomagaj, saj je ona najžlahtnejša dediščina, ki smo jo prinesli iz domovine.