Evropski poslanci iz Slovenije: Junckerjevo ekipo čakajo zahtevni izzivi

Slovenija | 23.10.2014, 14:04

Evropska komisija, ki jo je včeraj potrdil Evropski parlament, bo lahko začela delati 1. novembra, kot je bilo načrtovano. Za ekipo, ki jo je sestavil Jean-Claude Juncker, je glasovalo sedem evropskih poslancev iz Slovenije, Igor Šoltes se je pri odločanju vzdržal. Vsi pa so v odzivih poudarjali, da evropske komisarje in Junckerja kot prvega med njimi čakajo zahtevni izzivi.

V Evropski ljudski stranki, ki je podprla novo Evropsko komisijo, je pet evropskih poslancev iz Slovenije. Milan Zver je za Junckerjevo ekipo glasoval, ker se Evropska unija in svet soočata s toliko izzivi, da mora biti Evropska komisija čim prej funkcionalna. Med glavnimi nalogami je omenil gospodarsko in politično stabilnost povezave, energetsko in splošno varnost za njene državljane ter vnovično vzpostavitev vladavine prava v članicah. Junckerjeva ekipa po Zverovi oceni ni slaba, a bi bila lahko še boljša, če bi bil postopek njenega imenovanja bolj transparenten. Romano Tomc veseli, da je bila Evropska komisija potrjena, evropski poslanci so s tem po njenih besedah poslali pozitivno sporočilo svojim državljanom. Patricija Šulin je zadovoljna, ker bodo evropski komisarji lahko začeli z delom, med izzivi, ki jih čakajo, je posebej poudarila naložbe. Pričakuje tudi, da bo Junckerjeva ekipa v svojem petletnem mandatu prav tako poskrbela za boljši nadzor nad pravosodjem v članicah osemindvajseterice. Da je izvoljena politično zelo močna Evropska komisija, je prepričan Lojze Peterle, Franc Bogovič jo je podprl, ker so njeni cilji usmerjeni k dejavnemu zmanjševanju brezposelnosti. Meni tudi, da se Junckerjeva ekipa zaveda, da je recept za boljšo prihodnost Evropske unije v povezovanju, delujočemu skupnemu trgu in odločni skupni zunanji politiki.

Da je nastopil čas, ko je treba preiti od besed k dejanjem, je bila jasna Tanja Fajon iz vrst evropskih socialistov. "Vi ste ekipa, ki načrtuje našo prihodnost in prihodnost naših otrok. Tega nikoli ne pozabite. Od vas, gospod Juncker, nočemo le všečnih besed, kot tudi ne od ekipe. Hočemo predloge, ki jih bomo podpirali z mirno vestjo in zavedanjem, da evropski vlak znova poganjamo na hrib uspeha," je poudarila v razpravi.

Ivo Vajgl iz vrst evropskih liberalcev meni, da je Juncker močna osebnost, zato je treba njegovo napoved, da bo nova Evropska komisija politično telo, jemati resno. A Vajgl je dodal še, da bodo v povezavi verjetno tudi v prihodnje nekateri bolj enaki kot ostali.

Šoltes je v pogovoru za naš radio povedal, da sam ni mogel mimo argumentov politične skupine evropskih Zelenih, ki ji pripada. Nova ekipa izvršilnega organa osemindvajseterice v svojem programu namreč po njihovem zmanjšuje cilje, povezane z razvojem zelene tehnologije kot največjega motorja gospodarske rasti, s politikami na področju trajnostnega razvoja, okolja in podnebja ter odnosom do obnovljivih virov. "Dvomimo v velike napovedi o porabi čudežnih 300 milijard evrov za razvoj, saj na drugi strani ni konkretnih projektov." Imenovanje nekaterih evropskih komisarjev je, tako Šoltes, tudi pustilo vtis, da gre za interesne povezave, predvsem na energetskem področju in področju človekovih pravic, zato so bili evropski Zeleni proti Junckerjevi ekipi, a so obljubili, da bodo konstruktivna opozicija. Šoltes svojega glasu ni oddal. "Spoštoval sem argumente, ki imajo svojo težo in moč, je pa po drugi strani res, da je v Evropski komisiji nekaj odličnih članic in članov, za katere sem prepričan, da bodo zelo dobro opravljali svoj posel." Šoltes je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da se Evropska unija sooča z brezposelnostjo in razlikami med posameznimi državami, ki bodo v novem mandatu Evropske komisije verjetno še večje. "Tukaj je več vprašanj kot odgovorov. A drži, da Evropska unija nima čarobne palice, da bi lahko hkrati rešila vse." Spomnil je, da lahko marsikaj naredijo tudi članice same, med drugim spretno izkoristijo sredstva, ki so na voljo v proračunu povezave. "Velik pritisk bo na socialo, torej na zagotavljanje socialnega standarda, po drugi strani lahko želja po večji gospodarski rasti in večji vlogi podjetništva deluje kot nasprotje samih socialnih pravic. Znova bo v ospredju spor med delodajalci in delojemalci, kapitala in socialnih pravic," je še dodal Šoltes. Sam ugotavlja, da bo imel verjetno prednost kapital.