Jure SešekJure Sešek
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Antraks: Lažen preplah

| 22.10.2014, 12:57

V nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija so zaradi suma okužbe z bacilom vraničnega prisada oziroma antraksa iz prodaje umaknili različne izdelke iz govejega mesa. Okuženo meso naj bi do nemških mesnic in predelovalnih obratov prek Poljske in Nizozemske prispelo iz Slovaške, poroča več nemških spletnih medijev. Portal Stern je novici pomotoma pripel oznako Slovenija, zato so že včeraj nekateri slovenski mediji napačno poročali, da naj bi bilo meso slovensko.

Slovaško zamenjali s Slovenijo

Tudi na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin potrjujejo, da novica ni točna in so mediji spet zamenjali Slovaško s Slovenijo. Ob tem še dodajajo, da nadzor v slovenskih klavnicah nemoteno poteka, njegovi rezultati pa kažejo, da je slovensko meso neoporečno.

Kaj je antraks?

Vranični prisad je bolezen, ki se pojavlja pri govedu, ovcah, konjih in prašičih, manj pogosto pa pri drugih domačih živalih, pojavlja pa se tudi pri divjih živalih.

Okužba pri človeku je izredno redka. Tveganje za pojav bolezni pri človeku predstavlja neposreden stik z okuženimi živalmi. Večinoma se pri ljudeh pojavi kožna oblika.

Bolezen se pojavlja zlasti na močvirnih področjih in tam, kjer potoki in reke občasno poplavljajo. Bolezen ponavadi izbruhne v poletnem času, ko so živali na paši.

Povzročitelj je paličasta bakterija Bacillus anthracis, ki v neugodnih razmerah, zlasti ob stiku z zrakom, tvori spore. Spore so izven gostitelja zelo odporne in lahko v okolju preživijo tudi več let. V zemlji se lahko ohranijo več kot 10 let, če so izpostavljene sušnemu okolju, pa preživijo 2 leti. Iz zemlje, kamor je bila nekoč zakopana poginula žival, okužena z bacilom vraničnega prisada, lahko spore prinesejo na površino deževniki ali talna voda, potem pa jih po površini razširi deževnica. Trava, seno, slama, itd, utegnejo biti na območjih, tako imenovanih distriktih vraničnega prisada, kontaminirani s sporami.

Živali se v glavnem okužijo, ko zaužijejo spore bacila s krmo, ali pa jih popijejo z vodo. Možna je tudi okužba preko poškodovane kože, poškodb v ustih in žrelu. Okužene živali izločajo povzročitelja preko vseh izločkov, ki jim je primešana kri, v iztrebkih, urinu in izcedku iz nosa.

Ko bacili vdrejo v organizem, se najprej namnožijo na kraju samem, potem pa zelo hitro preidejo v kri, kjer se močno razmnožijo in živali zelo hitro poginejo. Bolezen lahko poteka tudi počasneje, z nekajdnevno vročinsko boleznijo, ki se pojavi nenadoma, brez pravega vzroka.

Na Upravi za varno hrano še navajajo, da v primeru, da se pri živalih pojavi sum na vranični prisad (nenadni pogin, hudo vročinsko stanje, kolike pri kopitarjih, itd.) mora imetnik živali o tem nemudoma obvestiti veterinarja, ki bo sum potrdil ali ovrgel. V primeru potrditve suma mora veterinar, ki sum postavi, o tem nemudoma obvestiti pristojni območni urad Uprave, ki z odločbo odredi ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni.

Ker gre za zoonozo, je potrebno o pojavu vraničnega prisada obvestiti tudi zdravstveno službo.

Za preprečevanje vraničnega prisada je najpomembnejša osveščenost ljudi in izvajanje drugih preventivnih ukrepov:

  • izolacija novo nabavljenih živali;
  • izolacija bolnih in brejih živali;
  • zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode in krme;
  • zagotavljanje ustreznih higienskih razmer v objektih za rejo in drugih prostorih;
  • zagotavljanje higiene porodov in molže;
  • preprečevanje vnašanja povzročiteljev v rejo;
  • ustrezno ravnanje s trupli, odpadki, gnojem in gnojnico;
  • čiščenje in razkuževanje (razkuževalne bariere, higiena rok, obleke, opreme, prevoznih sredstev, ...)
  • zaščita vodnih virov na gospodarstvu.
Papež na srečanju z mladimi v Benetkah (photo: Vatican Media) Papež na srečanju z mladimi v Benetkah (photo: Vatican Media)

Papež v Benetkah

Papež Frančišek se je dopoldne mudil v Benetkah. V mestu na vodi se je mudil približno 5 ur, v tem času pa obiskal ženski zapor, nagovoril umetnike na beneškem bienalu in se srečal z mladimi, ...

Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: ) Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: )

Živela sem z romantičnim narcisom

Vse, kar si je Petra Strelec želela, je bila ljubezen, spoštovanje, nežnost in varnost. Vse tisto torej, kar ji je manjkalo v zgodnjem otroštvu, je iskala v moškem. Tega ni našla. V času ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...