Vlada v Bruselj poslala osnutek proračunskih načrtov
Slovenija
Članice evrskega območja lahko le še danes Evropski komisiji in evroskupini posredujejo osnutke proračunskih načrtov, v katerih so še pred sprejemom v nacionalnih parlamentih predstavljene glavne usmeritve in elementi, povezani z javnofinančnimi cilji in ukrepi. Slovenija je dokument pripravila zadnji trenutek - vlada je o njem odločala tik pred iztekom roka. V Bruselj in partnericam v območju s skupno evropsko valuto pošilja osnutek proračunskega načrta za letos in prihodnje leto, ki sloni na oceni gospodarskih gibanj urada za makroekonomske analize in razvoj. Dokument vsebuje tudi strategijo za znižanje javnofinančnega primanjkljaja skladno s predvideno dinamiko.
Vlada letos po novem cilja na javnofinančni primanjkljaj v višini 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda - v to so vključeni tudi stroški dokapitalizacije bank. Pred tem je država načrtovala primanjkljaj pri 4,1 odstotka BDP. Za leto 2015 vlada še naprej načrtuje znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP ter s tem v meje pakta stabilnosti in rasti. Luknja v javnih financah naj bi dosegla 2,8 odstotka BDP, kar je 0,3 odstotne točke več od številke, ki jo je država Bruslju sporočila aprila, ko je tja poslala dopolnjen program stabilnosti. Evropska komisija in evroskupina bosta osnutek proračunskega načrta za letos in prihodnje leto ocenili do konca meseca. Če bodo zaznane kršitve, bo moral slediti popravek.
Ekonomist Matej Lahovnik je ob tem za naš radio opozoril, da vlado čakajo težave. "Temeljni problem je v tem, da se v vladi hitro dogovorijo, ko je treba kaj deliti, a ko je treba nekaj vzeti, v tem primeru bo šlo za precejšnje reze, je politično usklajevanje zelo zahtevno." Spomnil je, da sta v vladi stranki, ki sta precej interesno naravnani, ocenjuje, da verjetno ne bosta pristali na velika krčenja v resorjih, ki so v njunih rokah. "Finančni minister bo trčil ob interese koalicijskih strank in bo zelo težko krčil javno porabo, vendar druge možnosti ne bo imel." Opozoril je, da je zahtevno tudi socialno usklajevanje, ko gre za znižanje plač in ostalih transferjev. Lahovnik meni, da bi bilo najlažje poseči v subvencije, predvsem podjetjem, kjer je po njegovi oceni rezerve za približno 200 milijonov. Prav tako bi bilo treba preveriti, kaj je s socialnimi transferji, saj prihaja do zlorab. "Javna skrivnost je, da je mnogo pripadnikov Slovenske vojske uradno na dopustu, a dejansko delajo prek meje v Avstriji, da ne govorimo o nadomestilih za brezposelne. Na tem področju je treba vzpostaviti nek red."
Uresničevanje danih zavez na področju javnih financ, reform in ostalih priporočil, ki jih je naša država dobila znotraj tako imenovanega evropskega semestra, cikla evropskega nadzora nad fiskalnim in reformnim ukrepanjem članic, je prav danes začela podrobneje proučevati misija Evropske komisije. Ta bo v Sloveniji do petka.
