Srce
Ob svetovnem dnevu srca pozivi k zdravemu življenjskemu slogu
Slovenija
29. septembra obeležujemo svetovni dan srca. Bolezni srca in ožilja predstavljajo najpomembnejši vzrok smrti v svetu, večino teh bolezni pa je mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Letošnji svetovni dan se osredotoča na ustvarjanje zdravju prijaznega delovnega in življenjskega okolja.
Svetovni dne srca na pobudo Svetovne zveze za srce obeležujemo od leta 2000, namen svetovnega dne pa je osveščati prebivalce o bremenu in možnostih preprečevanja bolezni srca in ožilja. Aktivnosti se odvijajo v več kot 120 državah sveta in zajamejo več kot dve milijardi ljudi. Aktivnosti ob svetovnem dnevu letos potekajo pod geslom: Življenje. Delo. Zabava. Pridružite se.
Letošnji svetovni dan se osredotoča na ustvarjanje zdravju prijaznega okolja, ki podpira zdravje srca na delovnem mestu, v domačem okolju in tam, kjer se prebivalci zabavajo, ter jih spodbuja k zmanjševanju tveganja za srčno-žilne bolezni.
Za boleznimi srca in ožilja vsako leto po vsem svetu umre vse več ljudi. Trenutno naj bi letno umrlo okoli 17,3 milijona ljudi, do leta 2030 pa že približno 23 milijonov. Srčno-žilne bolezni ogrožajo vse prebivalce, opozarjajo na NIJZ.
Tudi v Sloveniji srčno-žilne bolezni predstavljajo pomemben javno-zdravstveni problem. Veliko breme teh bolezni med slovenskim prebivalstvom in visoka umrljivost zaradi koronarne bolezni sta vplivali na nastanek Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni leta 2002. Naloga programa je aktivna skrb za zdravje ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih z boleznimi srca in žilja ter ustrezno ukrepanje.
V primerjavi z letom 2000 se je v Sloveniji število smrti zaradi teh bolezni letno zmanjšalo za okoli 1200, od tega lahko vsaj okoli 600 ohranjenih življenj pripišemo prav uspešnim preventivnim programom. Umrljivost za srčno-žilnimi boleznimi je tako nižja za več kot 50 odstotkov, Slovenija pa je ena od štirih evropskih držav, kjer je umrljivost zaradi teh bolezni pri moških upadla do te mere, da jo že prekaša umrljivost zaradi raka.
Jožica Maučec Zakotnik iz NIJZ je v oceni preteklih 10 let programa dejala, da je bilo v tem času v okviru programa opravljenih več kot 900.000 preventivnih pregledov odraslih Slovencev, v preventivnih zdravstveno-vzgojnih centrih pa je bilo izvedenih več kot 41.000 delavnic. V programe svetovanja za spremembo vedenjskega sloga s področja zdrave prehrane, telesne dejavnosti, zdravega hujšanja, opuščanja kajenja in tveganega pitja alkohola je bilo v tem času vključenih več kot 350.000 oseb, ogroženih zaradi srčno žilnih bolezni.
