Petra Gorše
Pregled dogodkov od 19. do 26. septembra 2014
Cerkev na Slovenskem | 27.09.2014, 19:00 Petra Stopar
Cerkev v Sloveniji je zadihala z mladimi v Stični, prav tako pa teden zaznamuje praznovanje godovnega dne blaženega škofa Antona Martina Slomška. Slovenija se je tako kot druge države zavzela za boj proti terorizmu in skrajni Islamski državi, novi ministri pa so začeli svoje delo.
CERKEV
Sobota, 20. september, je bila za Cerkev v Sloveniji dan, ko je v vsej svoji luči zasijala pastorala na področju mladih, saj se je kakih sedem tisoč deklet in fantov, pa tudi mladih družin in starejših, skupaj z duhovniki in škofi zbralo na tradicionalnem festivalu Stična mladih, ki ga prireja Skupnost katoliške mladine. Mladi so ob duhovnem in glasbenem programu lahko obiskali številne delavnice, prisluhnili pričevanju Chiare Amirante iz Rima in prisostovali sveti maši, ki jo je ob darovanju škofov in duhovnikov daroval koprski škof Jurij Bizjak. Spregovoril je o letošnjem geslu festivala, ki se je glasilo Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo! Mlade je spodbudil k uporabljanju besed „oprosti“ in „hvala“.
Tokratno Stično mladih pa smo na Radiu Ognjišče združili s pozivom k mesečni dobrodelni akciji za družine v stiski Dobro delo dobro dene, v sklopu katere smo v Mercatorju v Ivančni gorici zbrali za 17 vozičkov živil in drugih dobrin ter več kot 250 kilogramov krompirja.
Minuli konec tedna sta zaznamovali tudi praznovanji jubilejev. Tako je upokojeni mariborski škof Jožef Smej v nedeljo v župnijski cerkvi Gospodovega vnebohoda v Bogojini daroval zahvalno sveto mašo ob 680-obletnici prve omembe župnije Bogojina in hkrati praznoval 70. letnico mašništva – železno mašo. Življenjski jubilej, 80 let življenja, pa je v torek praznoval kardinal Franc Rode, ki je že v nedeljo v svoji rojstni župniji v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah daroval zahvalno sveto mašo.
V ljubljanski metropoliji pa smo 21. septembra obhajali nedeljo svetniških kandidatov. Letošnje praznovanje je bilo posebej posvečeno spominu na častitljivega Božjega služabnika - skopskega škofa Janeza Frančiška Gnidovca, ki je bil doma iz novomeške škofije. Zato je osrednja slovesnost potekala v novomeški stolnici. Po molitvi rožnega venca je slovesno somaševanje škofov in duhovnikov vodil novomeški škof Andrej Glavan. Po sveti maši je bila v stolnici še krajša akademija. Poleg Gnidovca so svetniški kandidati ljubljanske metropolije še častitljivi Božji služabnik Friderik Irenej Baraga, Anton Strle, salezijanec Andrej Majcen in ljubljanski nadškof Anton Vovk.
V sredo smo obhajali god bl. škofa Antona Martina Slomška, to nedeljo, 28. septembra, pa slovesneje praznujemo njegov godovni. Osrednja slovesnost ob 15. obletnici Slomškove beatifikacije bo tokrat na Slomškovo nedeljo v baziliki Brestanici, v slovenskem Lurdu, ki letos praznuje tudi 100-letnico. Najpomembnejša Slomškova zasluga v času njegove škofovske službe je bil sicer prenos škofijskega sedeža iz oddaljenega Št. Andraža v Maribor in preureditev škofijskih meja. Slovence na Štajerskem je združil v enotno škofijo, s čimer je zajezil potujčevanje. S tem se je zarisala narodnostna meja na severu, ki drži še danes. Sobota pred Slomškovo nedeljo je že tradicionalno namenjena srečanju na Ponikvi, ki ga pripravlja Društvo Katoliških pedagogov Slovenije, saj je blaženi škof tudi zavetnik pedagoških delavcev.
POLITIKA in GOSPODARSTVO
Če se je v začetku meseca sprva krepil boj proti t.i. skrajni Islamski državi v največji svetovni sili – ZDA – je v zadnjem tednu njeno prizadevanje za zaustavitev islamskega ekstremizma zajelo več držav po svetu, med njimi tudi Slovenijo. Na seznamu mednarodne koalicije proti silam Islamske države v Iraku in Siriji se je znašla minulo soboto, objavil ga je ameriški State Department. Pri tem je navedel, da ne gre le za vojaške operacije, ampak druge oblike boja, kot so pomoč partnerjem na terenu, zaustavljanje dotoka teroristov in financ, pomoč pri humanitarni krizi in odvzem legitimnosti sovražni ideologiji islamske države.
Zunanji minister Karl Erjavec poudarja, da slovenska politika ni sodelovala pri oblikovanju tega seznama. Ob tem je zatrdil, da Slovenija ne bo sodelovala v vojaškem delu ukrepanja proti Islamski državi. Kot je za Planet TV povedal novinar iz BiH Avdo Avdić ob sklicevanju na policijske in obveščevalne vire v BiH, so bili pri bošnjaškem imamu Bilalu Bosniću, ki naj bi rekrutiral borce za Islamsko državo v Siriji in Iraku, ob dveh Slovencih, še najmanj trije slovenski državljani. Bili naj bi tudi pod nadzorom Bosnića, ki je bil sicer v začetku septembra v BiH aretiran v protiteroristični operaciji.
Banka Slovenije je izboljšala napoved letošnje gospodarske rasti. Namesto za aprila napovedanih 0,6 odstotka se bo obseg bruto domačega proizvoda do konca leta okrepil za 1,6 odstotka, so prepričani v centralni banki. Razlog za takšno napoved je presežek na tekočem delu plačilne bilance, razdolževanje gospodarstva ter rast zaupanja v bančni sistem in povečanje obsega varčevanja gospodinjstev.
Medtem pa direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle meni, da četudi se Sloveniji letos v primerjavi s celotnim območjem evra obeta hitrejša gospodarska rast, to še ne pomeni, da znova dohiteva bolj razvite države. Slovenija je namreč v času krize zabeležila enega največjih padcev BDP v evropski denarni uniji, dodaja Vasle. Če bi se želeli znova približati najuspešnejšim evrskim državam, bi morala biti rast slovenskega gospodarstva po njegovi oceni še precej krepkejša.
V tem tednu je precej odmeval finančni položaj in dosedanje delo slabe banke ali Družbe za upravljanje terjatev bank, ki je bila ustanovljena lani in katere glavna naloga in namen sta odkupiti slabe terjatve, kredite, ki niso bili odplačani in zasežene nepremičnine od bank po tržni ceni, zato, da se jih banke rešijo in v zameno za to dobijo denarna sredstva takoj in ne šele čez nekaj let, ko jim uspe vse terjatve izterjati po naravni poti. Slaba banka nato po nakupu nasedlih naložb začne s postopkom odprodaje na trgu, ki pa je predviden v daljšem časovnem obdobju. Družba za upravljanje terjatev bank ima torej čas, da proda nasedle naložbe in po možnosti še naredi dobiček ob prodaji. A glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson opozarja, da DUTB do predvidenega roka njenega zaprtja, ki ga je vlada predvidela v letu 2017, ne bo mogla izpolniti vseh nalog – to je povrniti čim več sredstev davkoplačevalcem, ki so dali milijarde v sanacijo bank, zato bo DUTB vlado pozval k podaljšanju njenega delovanja.
Zagovornik predsednika SDS Janeza Janše Franci Matoz je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za izločitev Branka Masleše in Maje Tratnik iz senata, ki bo odločal o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti. Matoz je prepričan, da lahko sodišče o zahtevi odloči pred 30. septembrom, ko je sklicana seja senata. Kot je Matoz pojasnil na novinarski konferenci Odbora 2014, se je za vnovično vložitev zahteve za izločitev odločil, ker se je vmes spremenila vloga Masleše. Vrhovni sodniki so namreč 27. avgusta na občni seji zavrnili Matozevo prvo zahtevo za izločitev Masleše iz zadeve Patria s pojasnilom, da se je v svojem govoru na sodniških dnevih izrekal kot predsednik vrhovnega sodišča in ne kot sodnik v konkretni zadevi.
Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je medtem zavrnila predlog SDS za sklic javne predstavitve mnenj o vprašanju poslanskega mandata prvaka SDS Janeza Janše.
KULTURA
Šolski sindikat Sviz je novima ministricama za izobraževanje, znanost in šport ter za kulturo, Stanki Setnikar Cankar in Julijani Bizjak Mlakar predlagal čimprejšnji srečanji, na katerih bi si izmenjali poglede na aktualne razmere v vzgoji, izobraževanju, znanosti, kulturi in širše ter se dogovorili o sodelovanju. V pismu Bizjak Mlakarjevi je sindikat izpostavil še izmenjavo pogledov v zvezi z opredelitvijo novega kulturnega modela v koalicijskem sporazumu in o ciljnih ukrepih za odpravo administrativnih ovir. Sviz pričakuje, da bodo v ospredju pogovorov z novo ministrico tudi spremembe zakonov s področja kulture in vodenje zakonodajnih postopkov.
Bizjak Mlakarjeva je sicer v pogovoru za kulturno glasilo Pogledi spregovorila o javnem interesu na področju kulture in pri tem omenila nekaj tujih modelov, po katerih bi se veljajo zgledovati tudi v Sloveniji. Ministrica meni, da bi bilo mogoče pridobiti več sredstev tudi iz novih virov, zlasti na področju kreativnih industrij. Je pa za to potrebno, da podjetniki uvidijo možnosti sodelovanja. Seveda zasebna sredstva po njeni oceni ne bodo nikoli v celoti nadomestila javnih, je pa naloga države, da omogoča in celo spodbuja pridobivanje zasebnih sredstev, tudi z ozaveščanjem o gospodarskem pomenu kulture.
ŠPORT
V minulem tednu je niz uspehov nanizala slovenska ekipa slalomistov na divjih vodah, ki se je za medalje borila na svetovnem prvenstvu v ameriškem Deep Creeku. Kanuisti Benjamin Savšek, Luka Božič in Anže Berčič so osvojili ekipno bronasto kolajno. Savšek pa je srebrno medaljo med posamezniki. Medtem sta kanuista Božič in Sašo Taljat osvojila naslov prvakov v konkurenci dvojcev.
Najuspešnejša slovenska športna plezalka Mina Markovič je ta mesec svojo že zdaj bogato zbirko kolajn z velikih tekmovanj dopolnila še z dvema. Na svetovnem prvenstvu v španskem Gijonu je osvojila kombinacijski bron ter še manjkajočo kolajno, težavnostno srebro. Po uresničenem cilju lahko do konca sezone le še uživa v plezanju. Sezona se še ni končala, do sklepnega dejanja novembra v Kranju je še naporna oktobrska azijska turneja.