Na komisiji DZ o kršitvah človekovih pravic v sodstvu
Slovenija | 24.09.2014, 23:03
Na seji komisije državnega zbora za peticije so govorili o vmesnem poročilu Lovra Šturma o kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sodstvu ter o predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši. Minister Goran Klemenčič je o poročilu in njegovi obravnavi izrekel nekaj kritik ter sejo zapustil, že v začetku pa je to storila večina članov, z izjemo SDS.
Člani komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti iz vrst koalicijskih SMC, DeSUS in SD ter opozicijske ZL so uvodoma predlagali umik točke dnevnega reda o kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin Branka Masleše pri opravljanju sodniške funkcije. Kot je pojasnila vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, gre za neusklajenost predlagane teme s priloženim vsebinskim gradivom. Predlagali so razširitev dnevnega reda z dogovorom o delu komisije v tem mandatu.
Predsednica komisije Eva Irgl (SDS) je ocenila, da je predlog za umik točke dnevnega reda nepoznavanje poslovnika. Upa pa, kot je dejala, da ni šlo za zlorabo večine v delovnih telesih in preprečitev obravnave točk, o katerih ne želijo razpravljati. Predloga ni dala na glasovanje, ker je bila po njenih ocenah seja sklicana v skladu s poslovnikom in drugimi določili državnega zbora.
Člani komisije iz vrst koalicije in ZL so zato sejo zapustili.
Nekdanji ustavni sodnik Šturm je predstavil vmesno poročilo raziskave Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jih povzročili sodniki in sodišča kot del represivne državne oblasti. Vnovič je pojasnil ugotovitve glede rešenih ustavnih pritožb, s katerimi so bile ugotovljene kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin od leta 2004 do lani. Kot kaže raziskava, jih je kršilo 442 slovenskih sodišč in najmanj 1200 sodnikov.
Raziskava po njegovem mnenju odpira vprašanja, kako zagotoviti višji nivo transparentnosti sodnega odločanja. Sodne odločbe naj ne bodo anonimne, je pozval Šturm.
V imenu predsednika vrhovnega sodišča Masleše, ki ga na sejo ni bilo, je stališča predstavil Gregor Strojin iz službe za odnose z javnostmi. Vmesnega poročila Šturmove raziskave po njegovem mnenju ni mogoče jemati kot relevantnega, saj da vsebuje vrsto metodoloških, vsebinskih in interpretacijskih pomanjkljivosti. Viri so, kot meni Strojin, sporni in nezanesljivi, podatki pa zavajajoči.
Zanimanje komisije DZ za tako tematiko je po njegovih beseda zaželeno, a takšno priloženo gradivo "resne razprave ne omogoča".
Minister za pravosodje Klemenčič se strinja, da je kritika sodstva, v katerem je še marsikaj za postoriti, dopustna. Je pa kritičen do poročila. Slednje je po njegovih besedah dolgo 21 strani, od katerih je ena stran in pol teksta, ostalo pa "spisek odločb in številk, ki niso v ničemer ovrednotene ali opredeljene".
Tovrstna raziskava je po Klemenčičevem mnenju potrebna in jo bo tudi pozdravil, če bo dopolnjena. A je bila po njegovem mnenju narejena prehitro in s "konkretnim imenom spuščena v javnost". "Da DZ danes razpravlja o tem papirju, je nedopustno," je bil oster Klemenčič, ki se tudi ne strinja z načinom uporabe in prikaza raziskave.
Šturm je nekatere pripombe sprejel, med drugim pa zavrnil očitke, da so bili pisni viri, uporabljeni za raziskavo, nezanesljivi. Po njegovih besedah gre za odločbe ustavnega sodišča, ki so zanesljiv pravni vir. Seveda so, kot pravi, možne tudi pomote, ki pa so vedno lahko prisotne tudi na spletu.
Po njegovih besedah so o tej temi vsaj začeli dialog. Še pred letom dni nihče ni mogel govoriti, da tudi sodniki in sodišča kršijo človekove pravice, je dejal. A je to po njegovem mnenju dejstvo, sodniki pa si morajo prizadevati, da bi napake čim bolj zmanjšali.
