Napovedovanje vremena relativno dobro
Slovenija Rok Mihevc
Napovedovanje vremena mnogi pogosto jemljejo kot problematično, vendar je kljub temu relativno dobro. Tako je ob robu konference meteorologov in metrologov povedal Janko Drnovšek s Fakultete za elektrotehniko. Sodelovanje teh strokovnjakov bo, kot poudarja, pripomoglo k boljšim vremenskim napovedim kot napovedim klimatskih sprememb.
Profesor Janko Drnovšek je poudarja, da je vsako napovedovanje vremena težko. »Mi ne moremo vplivati na vreme. Napovedujemo pa ga relativno zelo dobro.« Še posebej v primerjavi z ostalimi napovedovanji. »Napovedujemo cel kup drugih stvari mnogo slabše. Od političnih, socialnih, predvsem pa ekonomskih dogodkov. Vidimo da so napovedi mnogo slabše. In vremenske napovedi sploh niso tako slabe, kot bi lahko mislil ali pogosto pričakujemo.«
Na kratkoročno napovedovanje vremena vplivata kakovost in količina zajetih podatkov. Pomembno je, da so ti merilni podatki primerljivi in pravilno pridobljeni, pravi Drnovšek. »Problem ni samo v tem kratkotrajnem napovedovanju, problem je v dolgoročnih napovedi in analizi sprememb, ki vključujejo zgodovinske podatke. In interpretacija zgodovinskih podatkov je seveda mnogo bolj problematična, ker nimamo dovolj podatkov, kako so se te meritve izvajale v dolgem časovnem območju za nazaj.«
V zgodovini se je napovedovanje vremena po Drnovškovih besedah zelo spreminjalo. Pred 40 leti so napovedi slonele na tem, da so se podatki na meteoroloških postajah ročno vnašali na karte, meteorologi pa so potem primerjali karte in iskali premike med posameznimi časovnimi obdobji. Nekaj let pozneje so bili na voljo prvi meteorološki modeli. Danes se podatki o temperaturi, zračni vlagi, smeri vetra ipd. zajemajo avtomatizirano preko večjih merilnih mest in so zato bolj zanesljivi, pravi Drnovšek. Poleg tega se moderna tehnologija seli v višje zračne plasti, kjer se lahko bolj natančno meri ključne parametre.
Napovedi je sicer po njegovih besedah mogoče izboljšati tudi z novimi tehnologijami in merilnimi metodami. Poleg tega so pomembna nova in bolj izpopolnjena merilna mesta, je še dejal profesor s Fakultete za elektrotehniko Janko Drnovšek.
