FOTO: Poplave v večjem delu Slovenije
Politika | 13.09.2014, 15:56 Petra Stopar
Padavine, ki so se začele v sredo, še kar vztrajajo, posledice pa so uničujoče poplave, ki so prizadele vzhodno polovico Slovenije, delno tudi v osrednji del. Še vedno narašča reka Krka, zaradi česar sta najbolj ogroženi območji občin Šentjernej in Kostanjevica na Krki. Do obsežnejših poplav je prišlo tudi v Šmarju pri Jelšah, a se zadeve zdaj umirjajo. V dolenjskih in belokranjskih občinah imajo težave tudi z zemeljskimi plazovi, prizadeto je tudi Zasavje in Pomurje. Na delu so ekipe civilne zaščite in gasilci.
Po besedah poveljnika šentjernejske Civilne zaščite Jožka Jakšeta vladajo v občini Šentjernej izredne razmere, kljub temu pa se stanje počasi umirja. Jakše je še ocenil, da je sicer najhujše mimo. Čaka jih še dolgotrajna sanacija, škode pa še ne morejo oceniti.
Kot je dodal poveljnik regijske Civilne zaščite Dolenjske in Bele krajine Klemen Gorše, je narasla Krka odrezala vasi Zameško, Mršeča vas, Čisti breg in Hrvaški brod. „Domačinom od jutranjih ur pri polnjenju in razvažanju protipoplavnih vreč pomagajo tudi občani iz šentjernejske strani Krke. Voda še močno narašča vsaj 3 cm/min in samo želimo si, da do večera preneha, sicer bo ogrožen večji del območij vasi ob Krki,“ nam je sporočil Stane Bregar.
Na območju občine Mokronog-Trebelno je plaz močneje poškodoval stanovanjsko hišo, zato se je morala družina s petimi otroki ob posredovanju občine preseliti na drugo lokacijo. Vnovič se je premaknil plaz v Štravberku, kjer so že pred dnevi poskrbeli za tam bivajočo družino.
Narašča tudi gladina Krke v občini Kostanjevica na Krki. Poveljnik tamkajšnje Civilne zaščite Robert Zagorc napoveduje višek poplavnega vala za približno ob 16. uri, vendar pa naj gladina Krke ne bi dosegla poplav izpred štirih let. Ker je voda ob poplavi leta 2010 poplavila tudi proizvodne prostore tovarne kopalniškega pohištva Lipa oz. obrata metliške Kolpe na območju obrtno-industrijskega območja Kostanjevice na Krki, so v pripravljenosti tudi tam. V Šmarju pri Jelšah je bilo prizadetih približno 15 objektov, med njimi tudi cerkev, iz katerih pa so gasilci vodo že izčrpali.
V občini Sevnica je nočno deževje zalivalo hiše in ceste ter sprožilo več zemeljskih plazov. Težave so povzročali številni manjši hudourniki, narasla reka Mirna in potok Sevnična. Narasla voda je z nakopičenim vodnim plavjem podrla tri mostove. Na terenu je posredovalo 110 gasilcev z dvajset vozili iz deset prostovoljnih gasilskih društev. Potok Sevnična se je sredi dneva umiril, kritična pa ostaja Mirna. V Mirnski dolini se je ob glavni cesti sprožilo več zemeljskih plazov, nekatere so že sanirali. Številni zemeljski plazovi so se sprožili na kmetijskih zemljiščih, predvsem na območjih krajevnih skupnosti Šentjanž, Tržišče in Boštanj, so še sporočili iz Sevnice.
Zaradi močnega deževja je ponekod prišlo do kalitve vodnih virov, zato morajo uporabniki pitne vode sistemov Šempeter, Prebold in Žalec vodo prekuhavati. Na področju trboveljske izpostave za zaščito in reševanje so ustrezne ekipe aktivirali v občinah Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Meteorne vode so namreč zalile več stanovanjskih hiš, sprožilo se je tudi več plazov. Vode so narasle tudi v občinah Kozje, Bistrica ob Sotli, Žalec, Radeče, Šentjur in Laško. Nočno deževje je težave povzročilo tudi v Pomurju. Na terenu so gasilci 70 gasilskih društev iz vse regije.
Zaradi povišanega vodostaja in posledičnega izenačevanja padca vode ne obratujejo Hidroelektrarne na spodnji Savi. Kljub temu pristojni ocenjujejo, da ni nevarnosti za okolje in infrastrukturo.
