VIDEO: Papež Frančišek v Albaniji: Ubijati v imenu Boga je veliko bogoskrunstvo!

Cerkev po svetu | 22.09.2014, 12:36 Marta Jerebič

Albanija je danes po 21 letih znova sprejela papeža. Janez Pavel II. je državo obiskal leta 1993 in takrat znova vzpostavil katoliško hierarhijo, ki jo je uničil komunistični režim. Papež Frančišek se je dnes tam srečal s prenovljeno Cerkvijo, predvsem pa zgledom medverskega sožitja.

Papež Frančišek je svojo pot začel ob 7.30, ob 9. uri je prispel na mednarodno letališče Matere Terezije v Tirani, kjer ga je sprejel predsednik vlade Edi Rama. Malo pred 10. uro se je v predsedniški palači srečal s predsednikom države Bujarjem Nishanijem, tam pa je nagovoril tudi druge predstavnike oblasti. Poudaril je miroljubno sožitje različnih verstev v tej deželi in nato odločno dejal, da naj nihče vere ne izkorišča kot izgovor za svoja dejanja, ki so v nasprotju s človekovim dostojanstvom. Dotaknil se je tudi vprašanja gospodarske krize in pozval h globalizaciji solidarnosti. Med sveto mašo je vernike povabil, naj po vzoru številnih mučencev za vero poletijo visoko. „Poslušajte Boga, častite ga in ljubite se med seboj kot njegovo ljudstvo, kot bratje in sestre,“ je Albance povabil papež. Mlade pa je spodbudil, naj svoje življenje gradijo na skali, ki je Kristus, ki ostaja zvest tudi takrat, ko smo mi nezvesti.

Popoldne se je papež najprej srečal z voditelji drugih verstev in krščanskih veroizpovedi. Udeležili so se ga voditelji šestih večjih verstev, ki delujejo v Albaniji; to so muslimanska skupnost, skupnost bektaši, katoliška, pravoslavna, evangeličanska in judovska skupnost. Poudaril je, da je pristna religija vedno vir miru in ne nasilja.

Sledile so večernice, ki jih je papež zmolil skupaj z duhovniki, redovniki in redovnicami, semeniščniki in člani laičnih gibanj. Sklep obiska pa je bil v Centru Betanija, kjer se je sveti oče srečal z otroki in nekaterimi drugimi osebami, ki so v oskrbi dobrodelnih ustanov.

Več o poudarkih papeževih nagovorov v nadaljevanju novice.

Papež oblastem: Nihče naj si ne domišlja, da se bo lahko pri načrtovanju nasilja in prevlade izgovarjal na Boga

“Vesel sem, da sem tukaj z vami v Albaniji, deželi junakov, ki so žrtvovali življenje za neodvisnost države, in deželi mučencev, ki so pričevali svojo vero v težkih časih preganjanja,” je dejal papež.

Frančišek je Albanijo postavil za zgled miroljubnega sobivanja različnih ver v času, ko skupine skrajnežev sprevračajo pristen pomen vere. Ob tem je poudaril: "Nihče naj si ne domišlja, da se bo lahko pri načrtovanju nasilja in prevlade izgovarjal na Boga. Nihče naj vere ne izkorišča kot izgovor za svoja dejanja, ki so v nasprotju s človekovim dostojanstvom in njegovimi temeljnimi pravicami, zlasti pravico do življenja in do verske svobode za vse!”

Primer Albanije kaže, da “miroljubno in plodno sožitje med ljudmi in skupnostmi, ki pripadajo različnim veram, ni samo zaželeno, ampak tudi konkretno in praktično mogoče”, je dejal papež in poudaril, da je to “neprecenljiva dobrina za mir in skladen razvoj nekega naroda”.

Papež se je dotaknil tudi sedanjega gospodarskega razvoja Albanije: "Globalizacijo trgov je nujno uravnovesiti z globalizacijo solidarnosti": "Zato se je treba močno potruditi – je dodal papež – da bi bila rast in razvoj na razpolago vsem, ne pa samo delu naroda".

Frančišek je poudaril tudi vlogo Katoliške Cerkve in njenih ustanov, ki so v službi celotnega naroda.

Papež Albaniji izrekel zahvalo za zgled zvestobe evangeliju

Z veliko hvaležnostjo so Albanci sprejeli besedo papeža Frančiška, s katero jim je izrekel priznanje in jih hkrati povabil k novemu poletu duha. Ob tem se je sveti oče oprl na podobo orla, ki je z jasnimi potezami zarisana v njihovi zastavi. Spomnil je, da o orlu govori tudi Sveto pismo, ko Božjo skrb do izvoljenega ljudstva primerja z budnostjo orla nad svojimi mladiči. Pogled na orla v albanski zastavi naj v njih prebuja vedno novo upanje. Znova in znova naj svoje zaupanje polagajo v Boga, ki nikoli ne razočara, temveč je vedno ob nas, posebej v težkih trenutkih. Dandanes, ko so vrata dežele znova odprte za izpovedovanje vere, je sveti oče vse krščene spodbudil k dejavni zavzetosti za rast Božjega kraljestva tudi v družbi. Pri tem naj imajo pred očmi podobo na orla, ki ne pozabi svojega gnezda, a obenem leti visoko. „Poletite visoko, zelo visoko!“ jih je povabil. Zagotovil jim je, da bo takšno pričevanje spodbuda tudi za vso Evropo. „Poslušajte Boga, častite ga in ljubite se med seboj kot njegovo ljudstvo, kot bratje in sestre.“ je dejal. "Toliko tvojih sinov in hčera je trpelo tudi do darovanja življenja. Njihovo pričevanje naj podpira tvoje današnje in tudi jutrišnje korake na poti ljubezni, svobode, pravičnosti in predvsem na poti miru,“ je današnjo homilijo v Tirani sklenil papež Frančišek.

Po sveti maši je pred molitvijo angelovega čaščenja sveti oče svojo besedo namenil predvsem mladim. Povabil jih je, naj svoje življenje gradijo na skali, ki je Kristus, ki ostaja zvest tudi takrat, ko smo mi nezvesti. On nas ob naših padcih ne obsoja, temveč nam pravi: "Pojdi in ne greši več" (Jn 8,11). Mlade je sveti oče spomnil, da so nova generacija svojega dežele in jim zaželel, naj se z močjo evangelija in po zgledu mučencev uprejo čaščenju denarja, poveličevanju napačne individualistične svobode, naj rečejo "ne" raznim odvisnostim in nasilju. Posebej toplo jih je povabil, naj se v nasprotjui z omenjenim odločajo za vzpostavljanje kulture srečanja in solidarnosti, ter za lepoto tega, kar je dobro in resnično. Odločajo naj se za velikopotezno življenje, ki se kaže v zvestobi v malih stvareh. Tako bodo gradili boljšo prihodnost svoje domovine in sveta.

Mariji, Materi dobrega sveta, je izročil vse, zlasti družine, otroke in ostarele, ki jih je imenoval živ spomin albanskega ljudstva. Marija naj vse usmerja tako, da bodo v povezanosti z Bogom hodili naproti upanju, ki nikoli ne razočara.

Papež voditeljem verstev: "Nihče ne more uporabiti ime Boga za izvajanje nasilja!"

Pri kosilu se je papež srečal z albanskimi škofi, nato pa se je najprej srečal z voditelji drugih verstev in krščanskih veroizpovedi. Udeležili so se ga voditelji šestih večjih verstev, ki delujejo v Albaniji; to so muslimanska skupnost, skupnost bektaši, katoliška, pravoslavna, evangeličanska in judovska skupnost. Sveti oče je poudaril, da je pristna religija vedno vir miru in ne nasilja.

Predstavnikom velikih verstev se je zahvalil za njihovo pričevanje globokega medsebojnega spoštovanja in dialoga, ki ga vsakodnevno živijo. Spomnil je, da je Albanija doživela nasilje, ki ga povzroči prisilna izključitev Boga iz osebnega in družbenega življenja. "Ko hočemo v imenu ideologije izključiti Boga iz družbe, začnemo častiti idole in kaj kmalu človek izgubi sam sebe, njegovo dostojanstvo je poteptano, njegove pravice kršene," je dejal Frančišek. "Vi dobro veste, v kakšne brutalnosti lahko vodi odvzem svobode vesti in verske svobode in kako se iz te rane rodi popolnoma osiromašena človeškost, saj je prikrajšana za upanje in za ideale."

S spremembami v devetdesetih letih pa so se oblikovali pogoji za versko svobodo. Tako so tudi verstva lahko prispeval k moralni obnovi države. Spomnil je na besede papeža Janeza Pavla II., ki je dejal, da se prava verska svoboda izogiba skušnjavi nestrpnosti in sektaštva ter pospešuje drže spoštovanja in ustvarjalnega dialoga.

Zatem pa je opozoril pred nestrpnostjo do tistega, ki ima drugačna verska prepričanja. To je po njegovih besedah zahrbten sovražnik, ki danes prevladuje po različnih delih sveta. Ravnanje vernikov naj bi bilo vedno vredno skrivnosti, ki jo želimo počastiti. "Pristno verstvo je vir miru in ne nasilja! Nihče ne more uporabiti ime Boga za izvajanje nasilja! Ubijati v imenu Boga je veliko bogoskrunstvo! Zapostavljati v imenu Boga je nečloveško," je poudaril papež.

Verska svoboda po njegovih besedah ni pravica, ki jo lahko zagotovi zakonodajni sistem, čeprav je tudi to nujno. Verska svoboda je predvsem skupni prostor, okolje spoštovanja in sodelovanja, ki ga je treba graditi s sodelovanjem vseh, tudi tistih, ki nimajo nobenega verskega prepričanja. Papež je pri tem nakazal dve osnovni drži, ki lahko koristita pri pospeševanju te temeljne svobode.

Prva je, da v vsakem človeku, tudi v neverujočih, vidimo brate in sestre, ne pa tekmece ali še manj sovražnike. "Kdor je gotov v lastna prepričanja, nima potrebe po vsiljevanju, pritiskanju na drugega: ve, da ima resnica lastno moč izžarevanja." Druga drža pa je zavzemanje za skupno dobro. Kadar pripadnost lastnemu verskemu izročilu, vedno bolj daje rast prepričljivemu, velikodušnemu in nesebičnemu delu za celotno družbo, gre za pristno uresničevanje in razvoj verske svobode. Ta se pokaže kot potencial, ki bogati človeško družino s svojim postopnim izvajanjem. "Bolj smo v službi drugih, večja je svoboda!"

Ob sklepu je papež Frančišek zbrane povabil, naj se ozrejo okrog sebe, na potrebe ubogih in si zato prizadevajo za pot družbene pravičnosti. Na teh področjih delovanja lahko verujoči dajo pomemben in nenadomestljiv prispevek. "To so tla, ki so še posebej rodovitna za medverski dialog," je zatrdil papež. Ob tem je poudaril, da je za gradnjo pristnega dialoga nujno ohranjati svojo lastno identiteto, sicer je dialog lažen. Samo trdno zakoreninjeni v lastni veri, lahko vstopamo v dialog z drugim, je še dejal sveti oče in vse zbrane povabil, naj molijo zanj.

Papež z redovniki, redovnicami, bogoslovci in laičnimi gibanji

Pred molitvijo večernic v stolnici v Tirani skupaj z duhovniki, redovnicami in redovniki, bogoslovci ter člani laičnih gibanj je papež Frančišek pozorno prisluhnil pričevanju ostarelega duhovnika, ki je v času preganjanja s strani komunističnega režima preživel vrsto let sredi strahot tamkajšnje ječe in nato na prisilnem delu. Papež Frančišek ga je ob koncu izpovedi prisrčno objel in do solz ganjen nato prisluhnil še pričevanju redovnice. Ta se je kljub visoki starosti sveže spominjala notranjega klica v posvečeno življenje, ki ga je doživela v rani mladosti in temu klicu potem ostala zvesta skozi vse stiske preganjanj, ki jih je doživljala od konca druge svetovne vojne in nastopa komunističnega režima v Albaniji do časa njegovega padca. Sveti oče je presunjen nad globino in skromnostjo obeh pričevalcev odložil vnaprej pripravljen nagovor in prosto spregovoril, kot ga je navdihnilo kratko berilo večernic o tolažbi, ki jo podeli Bog človeku, ki svoje življenje izroči v njegove roke (2 Kor 1,3–4).

Papež Frančišek je počasi prebral kratko berilo večernic (2 Kor 1,3–4), ki so ga prisotni tik pred tem že enkrat slišali: „Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe. Tolaži nas v vsaki naši nadlogi, da moremo tudi mi tolažiti nje, ki so v katerikoli nadlogi, s tolažbo, s katero nas same Bog tolaži.“ Nadaljeval je s skromnim priznanjem, da je šele v zadnjih dveh mesecih, ko se je pripravljal na obisk Albanije in prebiral zgodovino preganjanj, presunjen odkril, koliko je to ljudstvo trpelo. Na poti od letališča do trga je zjutraj opazil številne fotografije njihovih mučencev in ugotovil, da Albanci ohranjajo živ spomin na svoje mučence. Dveh se je tik pred večernicami ob koncu njunega pričevanja lahko s hvaležnostjo osebno dotaknil.

Potem je v imenu vseh zastavil vprašanje: „Kako neki sta lahko preživela tolike muke?“ V preprostosti bi nam – kot je dejal - odgovorila: „Bog je usmiljeni Oče in je Bog vse tolažbe. On naju je tolažil!“ Nato je papež Frančišek spomnil na apostola Petra. Ko je bil v ječi, je zanj vsa Cerkev molila in Bog ga je potolažil. Tudi ta dva pričevalca je Gospod tolažil, ker so v Cerkvi bili ljudje, Božje ljudstvo, ki je zanju molilo. To so svete in dobre starke, toliko redovnic v klavzuri in drugi. Gre za skrivnost Cerkve. Ko ta Boga prosi, naj potolaži svoje ljudstvo, on to v ponižnosti in skritosti tudi naredi. Potolaži v intimnosti srca in potolaži z močjo.

Nato je sveti oče spomnil, da oba pričevalca govorita tudi o tem, da vsi, ki jih je Gospod poklical, naj mu pobliže sledijo, svojo edino tolažbo prejemamo od Boga. Dodal je: „Gorje nam, če iščemo kakšno drugo tolažbo! Gorje duhovnikom, redovnikom, sestram, novinkam, posvečenim, kadar tolažbo iščejo daleč od Gospoda!“

Po teh odločnih besedah se je sveti oče nasmehnil in dodal, da ni prešel tja za to, da bi jim „težil“ in jih mučil. Hotel jim je sam povedati, da če iščejo tolažbo drugje, ne bodo srečni! Še več: dejansko ne moreš nikogar potolažiti, če tvoje srce ni bilo odprto za Božjo tolažbo. In zgodilo se ti bo tako, kot reče Izraelcem veliki prerok Elija, da boš šepal kljub zdravim nogam. Papež Frančišek je nagovor duhovnikom, redovnikom in redovnicam v stolnici albanskega glavnega mesta sklenil s spodbudo, naj nikoli ne izgubijo poguma. Četudi smo grešniki, smo lahko gotovi, da je Bog ob nas.

Papež v centru Betanija

Papež Frančišek se je nato napotil v center Betanija, ki je v smeri Skadra od Tirane oddaljen 26 km. Ob zahajajočem soncu so ga tam pričakovali številni otroci s posebnimi potrebami ter drugi oskrbovanci na invalidskih vozičkih, skupaj z osebjem centra Betanije. Člani dobrodelne ustanove iz Verone so tja prišli leta 1998 na povabilo Janeza Pavla II. in tako že vrsto let skrbijo za najbolj pomoči potrebne.

Papež Frančišek je v svojem nagovoru pohvalil delo tega centra in poudaril, da vera ravno na takih krajih zares postane dejavna ljubezen. "Ta vera, ki deluje po ljubezni, premika gore ravnodušnosti, nezaupljivosti in apatičnosti ter odpira srca ter roke, da delajo dobro in ga širijo naprej. Po teh ponižnih in preprostih dejanjih služenja najmanjšim se prenaša dobra novica, da je Jezus vstal in živi med nami"

Papež je poudaril tudi, da kristjani lahko zavrnejo maščevanje in so bližje Bogu prek dobrote. Pojasnil je, da je dobrota vredna neskončno več kot denar. "Dobrota neskončno bolj poplača kakor denar, ki razočara. Vsi smo bili ustvarjeni, da bi sprejeli Božjo ljubezen ter jo naprej podarjali, ne pa merili vse na osnovi denarja in oblasti."

Ob sklepu nagovora je sveti oče še dejal, da ljubezen kristjanom daje moč za 'veselo žrtvovanje' za drugega. Preden je odšel na letališče je centru Betanija podaril kip sv. Antona, zavetnika te ustanove.

FOTO: Radio Vatikan