Papež bo v Foljanu in Redipulji molil za žrtve vseh vojn
Svet | 13.09.2014, 00:27 Marjana Debevec
Papež Frančišek danes prihaja v našo bližino – v spomin na začetek prve svetovne vojne bo obiskal kostnico v Redipuliji. Zjutraj se bo najprej v molitvi ustavil na avstro-ogrskem pokopališču. Ob 10. uri se bo začela sveta maša pred kostnico za padle v vseh vojnah in za mir. Sveti oče bo ob tej priložnosti vojaškim ordinarijem in prisotnim škofom predal svetilko, ki jo bodo prižgali v svojih škofijah, ko bodo obeležili prvo svetovno vojno.
Sveti oče ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne prihaja na kraje nekdanje Soške fronte. Tu so umirali italijanski in vojaki nekdanjega avstro-ogrskega cesarstva: Poljaki, Čehi, Slovanki, Madžari, Hrvatje, Bošnjaki in seveda Slovenci ter pripadniki mnogih drugih narodov. Samo na Soški fronti je padlo približno en milijon vojakov. V vsej I. svetovni vojni je življenje izgubilo 10 milijonov vojakov in civilistov, vanjo pa je bilo vključenih kar 21 držav.
Italijanski vojaški ordinarij Santo Marciano je posebej povabil vojaške škofe in vikarje vseh narodov, katerih predniki so se bojevali na Soški fronti. Iz Slovenije se bo z vsemi vojaškimi duhovniki svete maše udeležil vojaški vikar Jože Plut. Za Radio Vatikan je italijanski vojaški ordinarij dejal, da je kostnica, ki jo bo sveti oče obiskal dvakrat svet kraj: najprej zato, ker v njej počivajo posmrtni ostanki ljudi in človeško telo je nekaj svetega. Papež pa bo tja poromal predvsem zato, da bi molil za mir. Zato bo vsaj zunanja oblika tokratnega obiska drugačna kot smo jo sicer navajeni ob srečanjih papeža z ljudmi, ki imajo v večini prazničen značaj. „Papež ne bo uporabil niti papamobila. Poskušali bomo ustvariti neke vrste spokorno ozračje: priznali bomo, da ti ljudje niso umrli naravne smrti, ampak zaradi tega strašnega in nepotrebnega pomora, kar je bila prva svetovna vojna“, je dejal škof Marciano. Tudi goriški nadškof Carlo Maria Readelli je v pismo vernikom pred papeževim obiskom poudartil, da je mir dar, ki ga je potrebno izprositi, saj se ne porodi iz naše skromne dobre volje. Je nekaj krhkega, kar lahko zagotovi samo Božja pomoč, še piše goriški nadškof. Molitev pa je po njegovih besedah potrebna tudi za očiščenje spomina. „Potrebno je prositi Gospoda za moč, da ne bi obsojali, ampak odpuščali, razumeli.“
Današnje maše za žrtve vseh vojn, ki jo bo v Redipulji daroval papež Frančišek naj bi se udeležilo približno 20 tisoč vernikov, med njimi bodo tudi Slovenci. Cerkev na Slovenskem bodo zastopali škofje Andrej Glavan, Jurij Bizjak in Metod Pirih. Slovesnosti se bo udeležil tudi kardinal Franc Rode.
V Redipuljo odhaja tudi ekipa Radia Ognjišče, prenos obiska pa bo med 10. in 12. uro na drugem programu TV Slovenija komentiral br. Miran Špelič.
Papež Benedikt XV. o nepotrebni moriji 1. svetovne vojne
V letih tragičnega dogajanja prve svetovne vojne je bil Petrov naslednik papež Benedikt XV. Vse od začetka pontifikata so ga zaznamovali odločni pozivi k miru in proti nepotrebni moriji ter pomoč jetnikom in ranjencem. Benedikt XV. je v zgodovini zato ostal zapisan kot "papež miru", poroča slovensko uredništvo Radia Vatikan.
1. avgusta 1917 se je papež Benedikt XV. s pismom obrnil na voditelje vojskujočih se držav. Po tem, ko je opisal pogoje, ki bi po njegovem mnenju lahko predstavljali osnovo za pot miru, je nadaljeval: "Pogum nam vliva sladko upanje, in sicer, da bi bila ta pot sprejeta in bi se tako, kar se da hitro, zaključil ta strašen boj, ki vse bolj spominja na nepotrebno morijo."
Omenjeni papežev dokument je ostal v spominu prav zaradi besed o "nepotrebni moriji", čeprav vojskujočih se strani ni uspel prepričati, da bi z njo prenehale. Njegovo pismo, kasneje opredeljeno kot eno njegovih najpomenljivejših dejanj v okviru mednarodne politike, takrat ni bilo dobro sprejeto. Zlasti ne pri Angležih in Francozih, pa tudi Italijanih, ki so ga napačno interpretirali kot obrambo tistih, ki so se takrat že približevali porazu. Takšen odziv se ne zdi upravičen, saj pismo, poslano 1. avgusta 1917, kot že rečeno, ni bil prvi papežev poziv k miru.
Benedikt XV. je bil izvoljen 3. septembra 1914. Že nekaj dni kasneje, 8. septembra, je v svojem prvem javnem sporočilu "spodbudil vse katoličane po svetu k miru". Obenem je izrazil svojo tesnobo ob opazovanju strahot vojne, zaradi katere je bil opustošen velik del Evrope. Tema miru se je vztrajno ponavljala tudi v njegovi prvi okrožnici Ad beatissimi apostolorum principis, ki je izšla 1. novembra 1914. Zatem pa še v besedilu, objavljenem 28. julija 1915, po vstopu Italije v vojno.
A delovanje Svetega sedeža v tistem času se ni omejevalo samo na spodbujanje miru in obsodbo vojne. Apostolski nunciji in drugi sodelavci so dobili nalogo lajšati trpljenje prebivalcem držav v vojni. Prizadevali so si za izmenjavo jetnikov, pomoč ranjencem in njihovo vrnitev v domovino. Delo vatikanske diplomacije je bilo zlasti intenzivno, ko je bil maja 1917 za apostolskega nuncija v Nemčijo poslan Eugenio Pacelli, bodoči papež Pij XII. Le-ta je nemške oblasti poskušal prepričati, da bi začele pogajanja za mir na podlagi določenih predlogov.
Poziv k miru papeža Benedikta XV. so spremljali konkretni predlogi. Med njimi so na primer tudi nekateri, ki so se januarja 1918 nato v podobni obliki pojavili v znamenitih 14 točkah ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona. Na ta način so se povezale misli in stališča glede mednarodnih problemov, ki sta jih izrazila dva pomembna voditelja, papež kot duhovni in predsednik kot politični voditelj.
