AUDIO: V Ludbregu 5. srečanje slovenskih in hrvaških vernikov

Cerkev na Slovenskem | 06.09.2014, 15:18 Marta Jerebič

S procesijo relikvij Predragocene Kristusove Krvi se je dopoldne v Ludbregu začela sveta maša ob 5. srečanju slovenskih in hrvaških vernikov. Slovesno somaševanje je vodil kardinal Josip Bozanič, ki je izrazil veselje nad nadaljevanjem tradicije srečavanja slovenskih in hrvaških vernikov. Na to je v pridigi pred več deset tisoč romarji opozoril tudi celjski škof Stanislav Lipovšek. Spomnimo, da je prvo srečanje potekalo leta 2003 v Mariji Bistrici, temu je sledilo Brezje, Trsat in Ptujska gora. Ves dopoldan so tako v edinem svetišču v naši bližini, v katerem se je leta 1411 zgodil evharistični čudež, ko se je duhovniku med mašo vino spremenilo v kri, odmevale besede „Dober dan sosed“.

Škof Lipovšek je v pridigi uvodoma spomnil na pretekla srečanja v Mariji Bistrici, na Brezjah, Trstau in na Ptujski gori ter dodal, da smo prišli zato, da skupaj izpovemo našo ljubezen in vero v skrivnost in največji dar, v navzočnost našega Gospoda Jezusa Kristusa, v njegovo predragoceno Kri in Telo pod podobama kruha in vina, v sveto evharistijo.

„Naše skupno romanje v Ludbreg je gotovo priložnost, da se malo zamislimo in se v luči Jezusovega evangelija vprašamo, kako vršimo Božjo voljo, kot posamezniki, pa tudi kot pripadniki dveh sosednjih narodov. Povezujejo nas močne vezi vere, pa tudi globoke vezi naše pripadnosti družini slovanskih narodov, globoke vezi naše slovanske kulture in vrednote našega dragocenega duhovnega in narodnega izročila.“

Škof Lipovšek je v nadaljevanju spomnil na vezi slovenskega in hrvaškega naroda. Omenil je blažene Drinske mučenke, pa kandidata za blaženega Velenjčana p. Vendelina Vošnjaka, prvega provinciala nove hrvaške frančiškanske province, ki je umrl leta 1933. Ni mogel mimo v Štanjelu leta 1850 rojenega božjega služabnika Antona Mahniča, škofa na Krku, ki ga želijo Hrvati postavi na oltar med svetnike. In še Josipa Srebrniča, rojenega v Solkanu, ki je prav tako opravljal službo škofa na otoku Krk.

„V Sloveniji, in še posebej v mariborski metropoliji, pa ne bomo nikoli pozabili izredna znamenja bratske povezanosti, sočutja in dobrote, ki so je bili deležni naši duhovniki in redovniki, ki so jih Nemci leta 1941 izgnali iz njihovih župnij in jih okrog 350 pripeljali v Zagreb in v Slavonko Požego. Tukaj se je zanje posebej zavzel takratni zagrebški nadškof, pozneje kardinal Alojzije Stepinac, ki je s svojimi sodelavci poskrbel, da so bili duhovniki –begunci – bratsko sprejeti. Bili so z vsem preskrbljeni in razmeščeni po različnih župnijah zagrebške nadškofije, kjer so pomagali v dušnem pastirstvu, lepo preživeli vojna leta in se po vojni vrnili na svoje domače župnije.“

Škof Lipovšek je kardinalu Bozaniću in vsem prisotnim škofom dejal, da bo Cerkev v Sloveniji, posebej v mariborski metropoliji, vedno hvaležna Cerkvi na Hrvaškem, da je pomagala pri vzgoji in izobraževanju semeniščnikov in bogoslovcev, posebno ko so sprejemali semeničnike v Pazinu, v Zadru in na Visoki bogoslovni šoli v Đakovem. Po besedah škofa Lipovška bogate sadove rojeva tudi hrvaška dominikanska provinca, ki ima že 40 let v celjski škofiji svoj samostan in dve župniji, v Žalcu in Petrovčah. V slednjem je tudi Marijino romarsko središče, torej mesto srečevanja romarjev iz vseh strani, je povedal škof in v svojo sredo po pridi povabil mlade iz Zagreba in Petrovč, ki so skupaj odpeli pesem Majko Božja Bistrička.

Uvodoma je zbrane romarje pozdravil tudi zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić. Izrazil je hvaležnost župniku Josipu Đurkanu in vsem, ki so pripravili srečanje ter dodal: „Ni nam zapuščen samo otipljiv simbol, ki ga tukaj varujejo več stoletij, ampak v prvi vrsti simbol žive vere, ki več stoletij živi v ljudeh, v naši krvi, v našem telesu, v našima narodoma, v hrvaškem in slovenskem.“

Srečanja v Ludbregu, v svetišču Predragocene Kristusove Krvi se je udeležil tudi predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Glavan, ki je med drugim povabil na prihodnjo slovensko-hrvaško srečanje v Stično.

Kardinalu Bozaniču, škofoma Lipovšku in Glavanu so se ob oltarni mizi ter relikvijah Predragocene Kristusove Krvi pridružili še varaždinski škof Josip Mrzljak, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak, srečanje se je udeležil tudi koprski upokojeni škof Metod Pirih ter več deset hrvaških škofov.

Več tisoč vernikov je ob sklepu maše obnovilo posvetitev Jezusovemu Srcu ter zapelo zahvalno pesem.