Ste že videli nov film?

Slovenija | 13.08.2014, 14:29

V počitniškem času je veliko ponudb za mlade, ki jih vpeljejo v svet njihovih zanimanj in vsestranskih talentov. Med izstopajočimi počitniškimi dejavnostmi je bil tudi Filmski tabor, ki se je v organizaciji Socialne akademije odvijal v Bohinjski Bistrici. V želji izvedeti več, smo k pogovoru za Dijaško oddajo, na radio Ognjišče povabili udeleženki in mentorico ter mentorja.

Govorica slik je umetnost, ki je mladim zelo blizu

Adrijana Aleksič: »Po uspelem lanskem prvem filmskem taboru smo letos pripravili drugega, znova smo naleteli na dober odziv in veliko željo skupine mladih, da bi v nekaj dneh izvedeli čim več o filmski umetnosti. V predstavitev osnovnega znanja smo zaobjeli zvok, že prej pisanje scenarija, potem sliko, tudi nekaj malega masko, kostumografijo in seveda montažo. Socialna akademija je medijsko središče z veliko opreme. Od tu želja, da bi z razpoložljivim delili znanje naprej. Zato organizacija filmskih delavnic. Moja naloga je bila priprava Tabora, pridobitev udeležencev in na Taboru mentorstvo pri pisanju scenarija, pri snemanju in tudi pri montaži filma. Zakaj je film močan? V čem je njegova privlačnost? S filmom nagovorimo širšo množico in v nekaj minutah gledalca prepričamo v resničnost zgodbe. Ko se film sklene, vidimo koliko izkušenj in znanj se združi pri vsakem filmskem produktu, industrija je velika in zahtevna. Zato tudi zelo zanimiva za mlade.«

Nik Franko: »Sodeloval sem pri rokovanju s kamero in tudi v kuhinji, kjer je bilo zelo dobro, ker so udeleženci pomili za seboj in sem moral pospraviti le tiste lonce, v katerih se je kuhalo. Ukvarjam se drugače z video in glasbeno produkcijo. Od tu moje poznavanje tehnike in zato sem priskočil na pomoč. Prvotno sem mislil pomagati le v kuhinji, potem pa se je pokazala potreba še na drugih področjih. Filmska produkcija se še vedno razvija precej hitro, a osnove ostajajo enake. Zelo je pomemben talent, vsak se lahko tega nauči, a s talentom gre veliko lažje, hitreje se naučimo in smo tudi ustvarjalnejši. Nekaterim udeležencem se je ob končnih izdelkih videlo, da izstopajo.«

Ana Žibert: »Jaz pa sem pisala scenarij. Izbrali smo temo človekovih pravic. Predstavili smo nekaj življenjskih zgodb, enostavnih, preko katerih se je lahko takoj prepoznalo kdo komu in zakaj krati pravice. Ob snemanju smo se veliko pogovarjali, začutili smo občutljivost teme, kakršna je človekove pravice. Tudi udeleženci smo se med seboj takoj ujeli. Se tudi zabavali in se imeli res dobro.«

Nana Trifoni: »Mene bolj veseli igranje, ugotovila sem, koliko ponavljanja je pri igri enega in istega kadra, da ujameš pravi izraz in ustrezno govorico telesa ter mimike. Pri igri je bilo kar težko, ker smo sami napisali tudi scenarij, veliko je bilo besed, ki se jih je bilo treba hitro zapomniti. Vzdušje je bilo sproščeno in zelo sem uživala. Ko si doma ogledujem filme, si vedno najprej pogledam kratko predstavitev, če mi je všeč, si ga potem ogledam še v celoti. V vsakem filmu vidim kaj novega, naučila sem se zdaj tudi prepoznati napake, posebej, ko smo se o njih pogovarjali tudi na Taboru.«

Več o taboru!