Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Rok MihevcRok Mihevc

V Ludbregu bo 5. slovensko-hrvaško srečanje

| 12.08.2014, 07:21 Matjaž Merljak

Slovenska in hrvaška škofovska konferenca vabita na 5. slovensko-hrvaško romanje in srečanje, ki bo v soboto, 6. septembra 2014, v hrvaškem božjepotnem svetišču Predragocene Krvi Kristusove v Ludbregu pri Varaždinu. Leta 1411 se je v tamkajšnji grajski kapeli zgodil evharistični čudež, ko se je posvečeno vino spremenilo v kri. V Ludbregu še vedno hranijo monštranco z relikvijami Jezusove krvi.

"Slovenski škofje romanje toplo priporočamo, da bomo v teh težkih časih v moči vere prispevali svoj delež k prijateljstvu in sodelovanju med sosednjima narodoma, za naš duhovni in materialni blagor in za mir v Evropi in svetu," je v imenu pripravljalnega odbora zapisal dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof in apostolski administrator mariborske nadškofije.

Geslo romanja je: Blagoslovljeni kelih je udeležba pri Kristusovi krvi oziroma Skupna vera nas, kljub razlikam, povezuje v eno družino.


Okvirni spored romanja:
- do 9.30 prihod in zbiranje na prostoru pred romarskim svetiščem
- ob 10.00 molitvena ura za mir v svetu, pričevanja priložnost za sv. spoved
- ob 10.50 procesija z relikvijami predragocene Krvi Kristusove po ulicah Ludbrega
- ob 11.00 romarska sveta maša. Bogoslužje skupaj s slovenskimi in hrvaškimi škofi vodi zagrebški nadškof in kardinal Josip Bozanić. Pridigal bo celjski škof Stanislav Lipovšek, zbrane bo pozdravil tudi predsednik SŠK škof Andrej Glavan. S petjem bo med drugimi sodeloval mešani cerkveni pevski zbor iz Odrancev.
Po maši bo veliko časa za prijateljsko druženje, pogovor in okrepčilo.

Zgodba romarskega središča presvete Jezusove Krvi v Ludbregu

V mestecu Ludbres, v kapeli grofov Batthyany na Hrvaškem, je leta 1411 med mašo duhovnik podvomil v resnično Jezusovo navzočnost pod podobama kruha in vina. Takoj po spremenjenju se je vino spremenilo v kri. Duhovnik je posodico s krvjo dal vzidati v glavni oltar in je šele pred svojo smrtjo razodel čudežni dogodek. Takoj so začeli prihajati številni romarji. Te relikvije so bile pozneje nekaj let v Rimu. Papež Leon X. jih je večkrat v procesiji nosil po mestu. Leta 1513 je izdal posebno bulo, s katero je dovolil javno češčenje. Relikvije so vrnili na Hrvaško. Posebna komisija, ki se je 1500 sestala v Ludbregu, je ugotovila, da se je v zvezi z relikvijami zgodilo več čudežnih ozdravljenj. Popolnoma nepokvarjena kri je od leta 1721 shranjena v posebno dragoceni monštranci augsburške šole, daru grofice Eleonore Batthyany-Strattman.

Tisoči romarjev še danes častijo te dragocene relikvije v romarski cerkvi predragocene Krvi, ki je bila sezidana leta 1994. Celotedensko češčenje imajo prvi teden v septembru in ga imenujejo Sveta Nedilja. Takrat nosijo čudežne relikvije v slovesni procesiji. Vsako leto se je udeleži zelo veliko ljudi iz Hrvaškega Zagorja in Posavine. Letos z velikim veseljem pričakujejo tudi romarje iz Slovenije!

Devica Marija (photo: cathopic) Devica Marija (photo: cathopic)

Marijin rojstni dan

Obhajamo praznik Praznik Marijinega rojstva. Zato bo slovesno še posebej po Marijinih romarskih središčih in vseh cerkvah, ki so ji posvečene. Na brezjah bo sveto mašo ob 10.00 daroval koprski ...

Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

Gostja Alenka Puhar (photo: Tanja Dominko) Gostja Alenka Puhar (photo: Tanja Dominko)

Alenka Puhar in njeni spomini

Tokrat smo v oddajo Spoznanje več, predsodek manj povabili publicistko, prevajalko in nekdanjo novinarko Alenko Puhar. Z njo smo osvežili spomin na šolske dni in na nekatere življenjske zgodbe, ki ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.