Kardinal Parolin v imenu papeža pisal organizatorjem in udeležencem Meetinga v Riminiju

Slovenija | 24.08.2014, 11:33

V Riminiju v Italiji se danes začenja že 35-to srečanje, ki ga vsako leto pripravi gibanje Občestvo in osvoboditev. Preko tedna se ga udeleži skoraj milijon obiskovalcev, tako da postane nekakšen sejem krščanstva. Tokrat ga bodo posvetili ljudem z obrobja in perečim vprašanjem sodobne družbe.

»Letošnja tema K obrobjem sveta in bivanja odseva eno od stalnih spodbud svetega očeta. Že od škofovanja v Buenos Airesu, se je zavedal, da 'obrobja' niso samo kraji, temveč tudi in predvsem osebe. To je tudi izrazil v svojem kratkem nagovoru med generalnimi kongregacijami pred konklavom: 'Cerkev je poklicana, da gre iz sebe in se napoti proti obrobjem, ne samo zemljepisnim, ampak tudi tistim bivanjskim, k tistim (obrobjem) skrivnostnosti greha, bolečine, krivičnosti, k tistim (obrobjem) nevednosti, odsotnosti vere in misli, k (obrobjem) vsake oblike revščine (9. marec 2013). Tako je v pismu za letošnje 35. srečanje za prijateljstvo med narodi v Riminiju (Meeting Rimini), naslovljenem na tamkajšnjega škofa, msgr. Francesca Lambiasija, v imenu papeža Frančiška zapisal kardinal Pietro Parolin in nadaljeval: »Zato se papež Frančišek zahvaljuje vsem odgovornim za pripravo Meetinga, da so sprejeli ter širijo naprej njegovo povabilo k hoji v tej perspektivi. Po evangeliju je možna samo Cerkev, 'ki gre ven'. To je med svojim življenjem potrdil sam Jezus, ki je hodil od vasi do vasi ter oznanjal Božje kraljestvo in pred seboj pošiljal svoje učence. Oče ga je zaradi tega poslal na svet.«

Usoda ni pustila človeka samega

Državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Pietro Parolin, v nadaljevanju pisma razloži drugi del letošnje teme Meetinga: »'Usoda ni pustila človeka samega'. To je stavek Božjega služabnika Don Luigia Giussanija in nas spominja, da nas Gospod ne prepušča nam samim, da ni pozabil na nas. V starodavnih časih je izbral moža, Abrahama po imenu, ter ga napotil proti deleži, ki mu jo je obljubil. In v polnosti časov je izbral mlado ženo, Devico Marijo, da bi postal meso in prišel bivat med nas. Nazaret je bila zares nepomembna vas, 'obrobje', tako na političnem kot na verskem področju. Toda ravno tja je Bog pogledal, da bi izpolnil svoj načrt usmiljenja in zvestobe.

Kristjan se ne boji razsrediščiti, iti k obrobjem, saj ima svoje središče v Jezusu Kristusu. On nas osvobaja strahu. V njegovi družbi bomo lahko varno napredovali v katerem koli kraju, pa tudi skozi temne trenutke življenja, saj vemo, da kamor koli gremo, je Gospod s svojo milostjo že tam. Naše veselje je namreč deliti z drugimi veselo novico, da je On z nami. Jezusovi učenci so se potem, ko so izpolnili poslanstvo, navdušeni vračali zaradi uspehov. Toda Jezus jim je rekel: 'Vendar se ne veselite tega, da so vam duhovi pokorni, ampak se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.' (Lk 10,20). Nismo mi, ki rešujemo svet, samo Bog je, ki ga rešuje.

Moški in ženske današnjega časa so v nevarnosti, da živijo žalostno individualnost, sami sredi velike količine potrošniških dobrin, do katerih pa mnogi nimajo dostopa. Pogosto prevladajo tisti načini življenja, ki vodijo v to, da svoje upanje polagamo v ekonomsko varnost in moč ali v popolnoma tuzemski uspeh. Tudi kristjani hitijo nasproti temu tveganju. 'Očitno je', pravi papež Frančišek v apostolski spodbudi, 'da je na nekaterih krajih prišlo do duhovne »puščave«. To je posledica načrtovanja družb, ki so se hotele graditi brez Boga' (EV 86). Toda to nam ne sme vzeti poguma, kakor nas je na to spomnil Benedikt XVI. med homilijo, ko je odprl leto Vere: '»V puščavi se ponovno odkrije vrednost tistega, kar je bistveno za življenje; tako so v sodobnem svetu brezštevilna znamenja, pogosto izražena na impliciten ali negativen način, ki govorijo o žeji po Bogu in zadnjem smislu življenja. In v puščavi so potrebne predvsem osebe z vero, ki s svojim lastnim življenjem kažejo pot proti obljubljeni deželi in tako ohranjajo upanje živo.«

Stik z realnostjo

Kardinal Parolin je v pismu še zapisal: »Sveti oče pokaže organizatorjem in udeležencem Meetinga na dve posebni pozornosti. Najprej vabi, da nikoli ne izgubimo stika z realnostjo, temveč da smo ljubitelji realnostjo. H krščanskemu pričevanju spada tudi to, da med prevladujočo kulturo, ki poudarja videz, površinskost in začasnost, izberemo in ljubimo realnost. Don Giussani je to zapustil kot program življenja, ko je dejal:'Edini pogoj, da smo vedno in resnično redovniki je, da intenzivno živimo realnost...«

Pogled usmerjen na bistveno

Državni tajnik Svetega sedeža nadalje pravi, da sveti oče »vabi, naj imamo pogled vedno usmerjen na bistveno. Velike težave nastanejo, ko se krščansko sporočilo poistoveti z drugotnimi vidiki, ki nikakor ne izražajo jedro oznanila. V svetu, v katerem je po dva tisoč leti Jezus postal v mnogih deželah na Zahodu neznanec, 'moramo biti realisti in ne smemo predpostavljati, da naši sogovorniki poznajo popolno ozadje tega, kar govorimo, ali da morejo naš govor povezati z bistvenim jedrom evangelija, ki mu daje smisel, lepoto in privlačnost' (VE 34). Zato morajo biti kristjani, v tako hitro spreminjajočem se svetu, pripravljeni iskati oblike in načine, da bodo v razumljivem jeziku sporočali večno novost krščanstva. Tudi pri tem je potrebno biti realist. 'Pogosto je bolje upočasniti korak, odložiti tesnobnost, da bi drugemu videli v oči in mu prisluhnili... in spremljali človeka, ki je obtičal na robu ceste'« (VE 46).

Na koncu pisma, ki ga je podpisal državnik tajnik Svetega sedeža, kardinal Pietro Parolin, je še napisano: »Njegova svetost podaja ta razmišljanja, kot njegov prispevek enotedenskemu Meetingu, vsem tisti, ki se ga udeležujejo, posebej odgovornim, organizatorjem in predavateljem, ki bodo prišli z obrobij sveta in bivanja pričevati, da Bog Oče ne pušča svojih otrok nikoli samih. Sveti oče je tudi zaželel, da bodo lahko mnogi podoživeli izkušnjo prvih Jezusovih učencev, ki sta ob srečanju z Njim zaslišala vprašanje: 'Kaj iščeta?' Naj to Jezusovo vprašanje vedno spremlja pot vseh tistih, ki obiščejo Srečanje za prijateljstvo med narodi. Medtem ko prosi molitev zanj in njegovo službo, papež Frančišek kliče nad vse varstvo Device Marije ter iz srca podeljuje Vaši ekscelenci in vsej skupnosti Meetinga apostolski blagoslov.«

Vir: Radio Vatikan