Španski misijonar v Madridu podlegel eboli
Slovenija | 12.08.2014, 20:31
Vlada v Liberiji je sporočila, da bo še ta teden s strani ZDA prejela poskusno zdravilo za ebolo. Število ljudi, ki mu je od začetka leta na zahodu Afrike podleglo, je medtem naraslo na 1013, za posledicami ebole pa je v Madridu umrl tudi španski misijonar.
Po navedbah liberijske vlade bo proizvajalec zdravila Mapp Biopharmaceutical vzorčne doze zdravila poslal, potem ko je tovrstno prošnjo na ameriškega predsednika Obamo naslovila liberijska predsednica Sirleafova. Kot trdi Bela hiša, je bila njena vloga vzpostaviti kontakt med liberijsko vlado in farmacevtsko družbo, ki je dodala, da so zdaj njene zaloge zdravila po pošiljkah v Afriko izčrpane. Pošiljko dodatnih vzorcev zdravila bodo namreč v Liberijo dostavili tudi predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije. Serum bodo najprej uporabili za zdravljenje dveh liberijskih zdravnikov.
Čeprav so zdravilo uporabili že pri dveh Američanih in španskemu duhovniku, in se je zato razvila razgreta razprava o etičnosti uporabe poskusnega zdravila z neznanimi učinki, pa je po dodatni preučitvi Svetovna zdravstvena organizacija iz Ženeve sporočila, da uporaba v tem primeru smrtonosnega virusa ebole ni etično sporna.
So pa iz madridske bolnišnice danes sporočili, da je misijonar, ki so ga po okužbi z ebolo minuli četrtek prepeljali iz Liberije v domovino, bolezni podlegel. 75-letni katoliški duhovnik Miguel Pajares je v Liberiji delal več kot pet desetletij, okužbo z ebolo pa so mu potrdili v bolnišnici v Monrovii. Ob njegovi smrti se je njegova sestra Carmen Romo v pogovoru za špansko radijsko postajo Cope zahvalila vsem za molitve in jih povabila, da molijo za vse, ki so zboleli.
Svetovna zdravstvena organizacija ob tem poudarja, da je to najhujši izbruh ebole od odkritja te bolezni pred štiridesetimi leti. Za zdaj je omejen na Gvinejo, Liberijo, Sierro Leone in Nigerijo, katerih majavi zdravstveni sistemi se z njim le stežka spopadajo.
Na infekcijski kliniki pripravljeni na morebitni pojav bolnika z ebolo
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so po besedah predstojnika infekcijske klinike Franca Strleta pripravljeni na morebitni pojav bolnika z ebolo. Določili so način obravnave okuženih bolnikov oz. ravnanja v primeru suma na okužbo z ebolo. Obravnavali jih bodo na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je pojasnil Strle.
Pri tem ni toliko pomembna zaščitna obleka kot to, da je treba redno izvajati vsakdanje ukrepe, kar je izziv in težko, je v izjavi za medije poudaril predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Franc Strle.
S takimi virusnimi boleznimi, ki se prenašajo z neposrednim stikom z bolnikom, se infektologi po Strletovih besedah sicer srečujejo vsak dan. "Tisto, kar je posebno, je ime bolezni, velika smrtnost in dejstvo, da vsega še ne vemo," opozarja infektolog. V glavnem bodo skušali biti previdni in uporabiti vse svoje znanje o infekcijskih boleznih, da bodo čim bolje oskrbeli bolnike in tudi zaščitili okolico.
Uradnih zdravil, ki bi zanesljivo delovala proti vzroku, zaenkrat ni, je zatrdil Strle. Ebola je po pojasnilu Sterleta virusna bolezen, ki jo povzroča ebola virusi. "Praviloma se bolezen začne nenadno z visoko vročino, hudim glavobolom, bolečinami v mišicah, zelo slabim počutjem, po nekaj dneh običajno pride do bruhanja, driske, hudih bolečin v trebuhu, lahko se pojavijo tudi izpuščaji, potem pa lahko pride do krvavitev in odpovedovanja organov," pojasnjuje Strle.
Nekateri ljudje z ebolo preživijo, smrtnost je več kot 50-odstotna. Ti bolniki umrejo praviloma konec prvega tedna ali v drugem tednu bolezni. Ta bolezen se namreč pojavlja v izbruhih v Afriki, kjer so prvi izbruh zaznali leta 1976. Od takrat pa do zdajšnjega izbruha v zahodni Afriki je bilo vsaj dvajset takih izbruhov, razlaga Strle.
Zadnji izbruh je po njegovih besedah malo drugačen od prejšnjih in se kaže v tem, da dlje časa traja, da je prizadetih več ljudi, kot jih je bilo do zdaj, in da se kažejo novi zanesljivejši podatki o načinu prenosa bolezni.
Kot pravi, se bolezen prenaša z neposrednim stikom z bolnikom, z njegovimi izločki ali pa če se tisti, ki bolniku pomaga, zbode z iglo ali s čem podobnim. To je glavni način prenosa, a možen je tudi kapljični prenos oz. v kapljicah, ki imajo razmeroma majhen doseg, približno meter in pol. To se lahko zgodi predvsem takrat, kadar bolnik bruha ali krvavi, je povedal Strle.
Na kliniki si po njegovih besedah prizadevajo preprečiti prenos okužbe na druge bolnike in zdravstvene delavce. Vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Ljubljana Tatjana Lejko-Zupanc je poudarila, da bodo morebitnega bolnika z ebolo obravnavali na infekcijski kliniki v izolacijski sobi. Trudijo se tudi, da bi imeli čim več zaščitne opreme, morda še kakšne dodatne aparature, ki bodo res namenjene samo temu bolniku.
