Romanje v Lurdes
Matjaž Merljak
Romanja so bila v zgodovini slovenskega naroda vedno priljubljena pobožnost. Slovenci smo romali na Svete Višarje, Sveto goro, Brezje, Zaplaz, Ptujsko goro in še na mnoge druge kraje. To pobožno navado smo Slovenci ponesli s seboj tudi, ko smo se razkropili po svetu.
Pred več kot sedemdesetimi leti je g. Hladnik povabil argentinske Slovence, predvsem Primorce, na romanje v Lurdes v Santos Lugares. O tem še vedno priča bandero svetogorske Matere Božje, ki jo vsako leto prinese družina Trohovih. Ko so leta 1947 prišli v Argentino prvi begunci, so se jim pridružili in od takrat romamo vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega vnebovzetja.
Letos smo romali v nedeljo, 17. avgusta 2014, pod geslom: »Pripravimo se na posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu«. Lep, skoraj pomladanski dan je bil. Zbrali smo se v zgornji cerkvi mogočne bazilike. Ob vstopu smo prejeli spominske podobice s sliko Naše Gospe rožnega venca iz San Nicolasa z besedilom svetlega dela rožnega venca, ki smo ga najprej molili. Pobožnost je vodil Franci Korošec. Sledile so pete litanije Matere Božje, ki jih je pela priložnostna pevska skupina pod vodstvom Andreja Selana. Na orgle jih je spremljal Janez Žnidar. Vsi verniki smo prepevali in po cerkvi so odmevale goreče prošnje: »Prosi za nas!« Blagoslov z Najsvetejšim nam je podelil delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode.
Sv. mašo za bolnike je daroval dr. Matjaž Roter, tajnik na nunciaturi v Urugvaju, ki je za to priložnost prišel med nas. Somaševal je delegat dr. Jure Rode. Mašo je vodil Janez Filipič. Berili sta brala Jože Markež in Julija Kastelic. Pri pridigi je dr. Matjaž Roter omenil, da romamo na največji Marijin praznik. Povedal je, da so štiri dogme, ki se nanašajo na Marijo. Prva, da je Marija Božja Mati. Elizabeta jo je pozdravila: »Odkod meni ta sreča, da pride k meni Mati mojega Gospoda«. Druga: da je Marija Devica; Jezusa ni spočela po naravni poti. Jezus je res Božji Sin. Tretja: Marija je bila spočeta brez madeža izvirnega greha. Dogma o Marijinem brezmadežnam spočetju to potrjuje. In zadnja; Marija je bila z dušo in telesom vzeta v nebo. To je tudi resnica o naši prihodnosti, tudi mi bomo nekoč prišli v nebesa. Na romanju v San Nicolas je bomo posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Kaj želimo s posvetitvijo? Izročiti Mariji najprej samega sebe; svoje družine, da bi bile skupnosti vere, upanja, ljubezni, spoštovanja, pozornosti. Izročiti hočemo Mariji naše otroke, mlade, našo prihodnost. Povedati, da zaupamo v Boga in Marijo. Duhovnik je zaključil svoj nagovor s pesmijo Toneta Pavčka: »Sreča je srečati take ljudi, ki v tebi pustijo dobre stvari.«
Med mašo je bila priložnost za zakrament sprave. Spovedovala sta g. Marjan Bečan in Franci Cukjati. Pri obhajilu je veliko romarjev prejelo Jezusa v svoje srce. Ob koncu maše je delegat dr. Rode povabil vse navzoče na romanje v San Nicolas. S pesmijo »Marija skoz´ življenje« smo se poslovili od naše nebeške Matere.
