Slovenska pristava pri Clevelandu
Piknik na Slovenski Pristavi in romanje k Mariji
| 28.08.2014, 12:10 Matjaž Merljak
Izredno prijetno je bilo na Slovenski Pristavi v nedeljo, 17. avgusta. Fara Marije Vnebovzete je imela svoj vsakoletni piknik na letoviškem prostoru Pristave. Več kot 800 ljudi je uživalo družbo in prijateljstvo med jedjo, igrami in plesom.
Dogodek se je pričel s sveto mašo v dvorani, ki jo je daroval č. g. Janez Kumše. Somaševal je Peter Rožič, profesor iz Univerze Santa Clara v Californiji in član uprave ASEF. V pridigi je g. Kumše poudaril vrednote potrpežljivosti in vztrajnosti, ki zagotavljata dragoceno versko in narodno zavest. Vztrajnost prednikov, je dejal, naj nas vzpodbuja in utrjuje k delu v dobrobit slovenske in farne družine.
Po sveti maši so bile na voljo različne jedi in slaščice. Odlična kuharica Julka Zalar je pripravila domače kosilo piščanca in govejo pečenko z vsemi prilogami. Obilo slaščic je bilo na razpolago in posamezni koščki zelo zaželeni, ker so bili imenitno delo pridnih pekaric domače fare. Po kosilu, ko se je komaj zadovoljila lakota, je že zadišalo na žerjavici pečeno jagnjetovo in prašičevo meso. Vrsto ljudi se je zbralo tudi za čevapčiče s čebulo in slovensko krompirjevo solato. Prijetno sončno in toplo vreme je pa vabilo ljudi v Biergarten, kjer so bili na razpolago piva različnih vrst in od raznih pivovarnah sveta.
Medtem ko so se prijatelji zamujali z zanimivosti družabnega pogovora ali pregledovanja nagrad žrebanja in tudi razstavo čebelarskega kluba, so se zabavali otroci v bazenu in tudi sodelovali pri igrah na odprtem travniku. Pogled na to dobro voljo, število ljudi in različne dejavnosti so nas spominjale na izredno povezanost vseh navzočih.
Ne mrak, ne večer nista naganjala domov. Dan se ni končal dokler ni zapela harmonika. Plesalci so napodili komarje in segreli nočni zrak s polkami in valčki godbe Veseli Godci. Le zadnja zaigrana polka in dolžnosti naslednjega dne je končno pognala zadovoljne farane domov.
Zaradi mnogo prostovoljcev fare Marije Vnebovzete, krasnega vremena in ljudi dobre volje, je bil letošnji piknik izredno uspešen.
“Vi dobro veste, kako potrebujemo božjo mater, ki nas tolaži, ki nas objame in vodi k svojemu sinu Jezusu.” Tako je v uvodu v sveto maso dejal rektor svetišča žalostne matere.
Slovenci iz Clevelanda in okolice so se zbrali in odšli na vsakoletno romanje k svetišču žalostne matere v Bellvue Ohio, 24. avgusta 2014. To svetišče je najstarejše v vzhodni Ameriki, ustanovljeno 1850 in je široko znano kraj romanja. Pred 50-imi leti, komaj 10 let po vetrinjski tragediji, so po božjem naključju Slovenci našli to pomembno svetišče v novi deželi. Leta ‘45 so begunci na vetrinjskem polju izvedeli kruto usodo svojcev, ki so bili vrnjeni iz polja v smrt. Potrti ob novici, so se takrat begunci zatekali k žalostni materi božji pri opatiji Viktring. Vsakoletno romanje Slovencev iz bližine Ohio je namenjeno v spomin tistega težkega dogodka in potrdi vero da nas Mati sedem žalosti vedno zanesljivo spremlja na življenjski poti.
V cerkvi na odprtem prostoru je daroval sveto mašo č. g. Kramer, rektor svetišča. Pred vitražom pri oltarju je rektor spregovoril, da je Jezusova cerkev kot vitraž, mi naj pa bi bili kot majhni delci stekla, skozi katerega naj bi Jezus žarel da bi družil in vodil svojo cerkev. Mašna daritev je bila posvečena padlim domobrancem in pokojnim slovenske skupine, ki so v raju bleščeči delci nebeške vitraže.
Po sveti maši je bila prilika uživati kosilo ali sprehod in premišljevanje v urejenem okolju in lepi naravi. Sledila je molitev križevega pota, ki ga je z duhovnikom vodil v slovenščini Pavle Lavriša. Okolje, kipi, jame in kapelice ob stezi so bili navdih premišljevanja Jezusovega trpljenja.
Romanje se je končalo v cerkvi s petjem lavretanskih litanij, češčenjem Najsvetejšega in blagoslov romarjev z relikvijo svetega križa. Duhovniki reda, misijonarji plemenite krvi, so romarje gostoljubno spremljali in ob odhodu se poslovili z blagoslovom popotnikov in voznika s pozdravom na svidenje naslednje leto.