Sveta maša in memorial za žrtve totalitarnih režimov

Slovenija | 21.08.2014, 19:00

V ljubljanski stolnici bo jutri ob 9. uri dopoldne slovesna sveta maša pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih režimov. Somaševanje bo vodil predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan, sodeloval bo vojaški vikariat, po maši pa bo v memorialu še kratko razmišljanje državnega sekretarja Silvestra Gabrščka.

K sveti maši za žrtve totalitarnih režimov v ljubljanski stolnici (petek, 22. avgust ob 9. uri), ki jo Slovenska škofovska konferenca in Vojaški vikariat pripravljata tretjič zapored, so povabljeni politiki, diplomatski zbor, pomembni predstavniki s kulturnega, družbenega in pravnega področja. S petjem bosta ob spremljavi stolnega regens chorija Gregorja Klančiča sodelovala basbaritonist Marcus Fink in baritonist Lucas Somoza Osterc.

23. avgust je Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, ki ga je z resolucijo uvedel Evropski parlament aprila leta 2009. Na ta dan sta leta 1939 sovjetski in nemški zunanji minister, Joachim von Ribbentrop kot predstavnik nacistične Nemčije in Vjačeslav Mihajlovič Molotov kot predstavnik komunistične Sovjetske zveze, podpisala pakt o nenapadanju, ki pa ga je Nemčija prekršila 2. junija 1941, ko je nemška vojska vdrla na ozemlje Sovjetske zveze. V Sloveniji je bil na vladni ravni uradno sprejet šele leta 2012.

O tem, zakaj se je evropskemu parlamentu zdelo vredno uvesti ta dan spomina, ko pa se zdi, da totalitarnih režimov že dolgo ni več, je vojaški vikar dr. Jože Plut za Radio Ognjišče povedal: »V Evropskem parlamentu je kot kaže kar nekaj ljudi, ki razmišljajo. Tako človek hitro ugotovi, da so posledice totalitarnih režimov, ki so bili v Evropi v 20. stoletju, še vedno vidne. Morda ne toliko kot pri nas z vidika zamolčanih žrtev, kot tudi z drugih vidikov, se pravi neke duhovne zaznamovanosti in relativizma ter vsega, kar so totalitarizmi prinesli. Da ne govorimo o številu mrtvih v Evropi.«

Totalitarni režimi želeli obvladovati družbo za vsako ceno

Dan spomina omenja žrtve tako nacizma, fašizma kot komunizma. Vsi trije totalitarizmi so se začeli po 1. svetovni vojni oziroma eden že med njo. Po besedah dr. Pluta vsi trije režimi slonijo na socialistični ideji. »Prva dva sta dodala še temo nacionalizma, komunizem pa je dodal temo internacionalizma. Vsi trije sistemi so človeku ponujali idejo, s katero bi družbo totalno obvladovati za vsako ceno, človekovo zasebnost in javnost, mnogokrat celo intimo, duhovnost in tudi materialno.«

Zgodovinopisje doma in po svetu že razpolaga z ocenami števila žrtev - posrednih, neposrednih, vojnih in povojnih - vseh treh sistemov. Prva vojna je povzročila približno 10 milijonov žrtev, vpletenih pa je bilo 21 držav. Druga svetovna vojna pa je povzročila že okoli 50 milijonov žrtev, vpletenih je bilo 32 držav. Po besedah vikarja Pluta oziroma ocenah Nigela Johnsona je bilo približno 45 milijonov žrtev vseh treh totalitarnih režimov, ki so se uveljavljali med obema vojnama. Ob 100. obletnici 1. svetovne vojne so se vseh vojakov, ki so padle v teh bojih, spomnili pri osrednji slovesnosti na veliki šmaren na Brezjah, kot tudi pri sveti maši pod Mrzlim vrhom nad Tolminom. »Vsi ti padli vojaki, vseh narodnosti, ki so umirali na različnih frontah, so bili ljudje z imenom in priimkom, ki si zaslužijo spoštovanje, dostojen grob in pravico svojcev, da gredo na njihov grob. To so bili možje, očetje … So pa še obdobja po 1. svetovni vojni, ko mora marsikatera država, med njimi tudi Slovenija, še marsikaj narediti na tem področju.«

Duhovna zmeda in dvojno življenje

Kot meni vojaški vikar Jože Plut, so totalitarni sistemi v ljudeh povzročali duhovno zmedo, večina ljudi je živela v nekem strahu. »Šlo je za neke vrsto dvojno življenje, kar je odličen temelj, da so imeli ljudje dve lestvici vrednost. Zato danes upravičeno govorimo o relativizaciji vrednot.« Pojasnil je, da je papež Frančišek v svoji encikliki Veselje evangelija omenil, da je največji problem sodobne družbe zaradi tega, ker je začela graditi civilizacijo mimo Boga in relativizirati vrednote, ki so bile do takrat utemeljene v Božjem.

V nedeljo se bodo žrtev omenjenih režimov z mašo spomnili tudi pri t. i. spravni kapeli na Rovtah. Prireditev, ki bo namenjena tudi 100. obletnici začetka prve svetovne vojne, 70. obletnici postavitve omenjene kapelice, prirejata Spominski odbor farnih plošč župnije Rovte in Krajevna skupnost Rovte.

V sredo, 10. septembra, bo v prostorih Študijskega centra za narodno spravo potekal tudi znanstveni posvet o totalitarizmih.