Vsi smo poklicani k poveličanju, ki se ga spominjamo na veliki šmaren
| 14.08.2014, 18:16
V Katoliški Cerkvi 15. avgusta obhajamo Marijino vnebovzetje. To je največji Marijin praznik v bogoslužnem letu. V verskem izročilu Slovencev je globoko zakoreninjen, zato so ta dan polne številne romarske cerkve po državi. Ponekod bo slovesno že drevi, ko bodo veliki šmaren začeli obhajati s procesijami z lučkami, marsikje pripravljajo tudi celonočna molitvena bdenja. Na jutrišnji praznik bomo pri svetih mašah naš narod znova posvetili in izročili Božji Materi.
Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike. Veliki šmaren, kot mu tudi pravimo, je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti. Predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje.
"Praznik Marijinega vnebovzetja je poln silovite vsebine - od Marijinega poveličanja do Marijinega kronanja," je poudaril koprski škof Jurij Bizjak. Spomnil je, da je Marijino vnebovzetje velikokrat upodobljeno kot Marijino kronanje. Ob tem je v pogovoru za naš radio o pomenu in vsebini jutrišnjega dne opozoril na povezavo z zadnjo nedeljo cerkvenega leta, nedeljo Kristusa Kralja. "Čez približno 14 dni začenjamo novo pastoralno leto. Lahko rečemo, da je praznik Marijinega vnebovzetja sklep prejšnjega pastoralnega leta. Na nek način tudi odpira pogled in misel na prihodnje pastoralno leto." Po besedah škofa Bizjaka vsebina Marijinega vnebovzetja spodbuja našo voljo, moč in pogum za nadaljnje delo. "Cilj vsega našega dela - pastoralnega, katehetskega in ostalega - je navsezadnje naše poveličanje. Tudi mi smo poklicani k isti nagradi, enakemu poveličanju, kot se ga spominjamo na praznik Marijinega vnebovzetja."
Slovenski narod se je leta 1992 posvetil Mariji, to zdaj na vsak veliki šmaren obnavlja, škofje še posebej v glavnih Marijinih svetiščih po državi. "Kot vsak človek, se mora za vero odločiti tudi vsak rod, vsaka generacija," je prepričan škof Bizjak. Kot je dodal, smo v osnovi vsi Božji otroci, zato lahko rečemo, da smo vsi tudi Marijini otroci, čeprav tega ne kažemo v vsakdanjem življenju. "Vsak po svoje nosi praznik Marijinega vnebovzetja v svoji duši, v svojem srcu. Rodi se s to mislijo, čeprav ni izrecno izrečena. Vsak človek hrepeni po lepem, po milini, svetosti, hrepeni po poveličanju, sreči. To vsak prinese sabo na svet. Praznik to le okrepi," meni škof Bizjak. S takšnim izhodiščem lahko vsebino praznika Marijinega vnebovzetja še bolj pogumno oznanjamo in se ga veselimo.
