Slovenci smo popotniški narod

| 24.07.2014, 21:41

Poletje je čas potovanj. Na pot se z nahrbtnikom in nekaj osnovnimi sredstvi odpravi tudi precejšnje število mladih iz Slovenije. Če v kratkem pot v tujino načrtujete tudi vi, spoznajte, če ga morda še ne, Popotniško združenje Slovenije, kjer strmijo predvsem k neformalnemu izobraževanju. Mladim želijo približati pravi način potovanj, ko bi ne bili samo turisti v ozkem pomenu, ampak bi odšli v svet z željo po novem spoznanju, širjenju obzorij o ljudeh drugih kulturnih okolij in navad. Na pot le v želji po nori zabavi ni prava odločitev, potovanje je dodana vrednost. Prav bi že bilo tako, da se okrepimo z novimi življenjskimi izkušnjami, ki nam koristijo po vrniti domov in nas delajo bolj ljudi sveta, z več razumevanja in spoštovanja drugih ter drugačnih. K pogovoru smo v mladinski oddaji povabili predsednika Igorja Jurišiča.

V zgodovini so vedno potovali tisti, ki so se želeli kaj novega naučiti
"Žalostno, kar opažam je, da Slovenci marsikrat bolj poznamo kakšne kraje v tujini, kot pa v Sloveniji. Ko se s kom pogovarjam, bo točno vedel, kaj je kje na Dunaju ali v Budimpešti, ko pa ga vprašam, če je že bil na Črnem jezeru na Pohorju, na slapu Šumnik ali morda v Idrijskem muzeju rudnika živega srebra, pa tega marsikdo še ni videl. V Sloveniji imamo ogromno lepih stvari in krajev, ki jih je vredno videti. Ampak tujina je tudi mene v mladih letih zelo vlekla, podaš se v neznano, doživiš izkušnje in dogodivščine, s katerimi se potem vrneš nazaj. Popotniško združenje je v prvi vrsti namenjeno mladim, predvsem tistim z manj priložnosti. Menimo, da je potovanje odlična oblika neformalnega izobraževanja. V zgodovini so potovali cehi in učenjaki, tisti, ki so šli v druge kraje z željo nekaj izvedeti in se kaj novega naučiti. V združenje se večina včlani, ko začnejo individualno potovati. Glavnina članstva je od 15 do 29 let. To je tudi ciljna populacija, s katero največ delamo in jim želimo najbolj pomagati. Z mladimi delamo, ker želimo, da gredo v svet z odprtimi očmi, da se s potovanja vrnejo z novimi znanji, o geografiji, kulturi, tudi vedenjem o domoznanstvu in podobno.

Organizacija s 120 letno tradicijo
"Smo organizacija z več kot 120 letno tradicijo in že na začetku je bil cilj organizacije mladim omogočiti boljše spoznavanje okolja, v katerem živijo in bližnje kraje. Iskali so prenočišča na kmetijah, kje bi popotniki lahko prespali na senikih in podobno. S člansko izkaznico so tako že v zgodovini skoraj brezplačno mladi popotniki spoznavali kraje, ljudi in njihove običaje. Če so bili pripravljeni pomagati pri delu na kmetiji, so dobili tudi hrano. To so bili začetki, danes imamo seveda Youth hostle. Osnovni namen potovanj je spoznati vrstnike, navade in jezik drugih narodov, se zbližati z njimi, ker le tako lahko tudi preprečimo nesporazume, ki nastanejo prav zaradi nepoznavanja drug drugega, zaradi stereotipov. Velikokrat sem že rekel, če bi leta 1938 obstajale takšne izmenjave kot so danesmed mladimi in bi milijon mladih iz Poljske obiskalo Nemčijo in milijon iz Nemčije Poljsko, morda do prve svetovne vojne ne bi prišlo. Tako pa vlečemo ločnice, s katerimi razdvajamo, namesto, da bi povezovali ljudi. Ob nepoznavanju potem verjamemo javni propagandi, ki je velikokrat izkrivljena in ni realna. Zato je želja svetovnega združenja, zbližati mlade vsega sveta, ne glede na kulturno, versko ali katero drugo ozadje, jih združevati v istih objektih, ter jih pripeljali do neke interakcije, druženja, spoznavanja, prijateljstev in pozneje tudi možnosti, da se z družino znova vračajo, takrat pa morda ne prespijo v hostlih, ampak v hotelih in koristijo drugačne storitve." 

Želja po mobilnosti se manjša
"Mlade s popotniškimi zgodbami želimo pritegniti k potovanjem s sovrstniki in z odprtimi očmi. Damo jim nasvete o prenočiščih, kje poiskati poceni letalsko vozovnico, kaj se splača pogledati, kje so brezplačni vstopi v muzeje, katerim predelom se je bolje izogniti in podobno. S tem pridejo do določenih znanj. Mobilnost mladih se pod težo informacijskih tehnologij začenja šibiti. Marsikomu se je danes problem preseliti iz Maribora v Celje in obratno. Navkljub bistveno dostopnejšim prevoznim povezavam in tehnologiji, se je želja po mobilnosti zmanjšala. Seveda ne spodbujamo mladih k selitvam v tujino, priložnosti je veliko tudi v Sloveniji, le ustvariti jih moramo. Je pa dobro spoznavati druge dežele, ob tem se lahko veliko naučimo."
Vabljeni k poslušanju celotnega radijskega pogovora v Dijaški oddaji.