Nataša Ličen in dr. Jože Ramovš
Smo to, kar beremo!
| 22.07.2014, 20:29
V počitniškem času beremo več. Branje duhovno bogati, kot biblioterapija je tudi zelo dobra metoda pri raznih oblikah osebnostne terapije in urejanja medsebojnih odnosov v družini. V oddaji Za sožitje smo se o bralnih navadah pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Slovenci smo, po njegovem mnenju, v svetovnem vrhu po bralni kulturi. Od kar se bere in so se narodi opismenjevali, smo Slovenci med prvimi desetimi kulturami sveta, ki smo imeli pisano besedo.
Slovenci smo pismen narod, narod knjige in kultureProf. dr. Ramovš: "Vse velike kulture cenijo knjigo. Vsak narodni buditelj skuša najprej dati ljudem v roke dobro knjigo. Velik prebuditelj je bil v Prešernovem času naš blaženi Slomšek s prvim šolskim učbenikom, pomemben za množično opismenjevanje ljudi, potem z ustanovitvijo Mohorjeve družbe. Bogata je bralna zgodovina Slovencev. Drugače je bilo recimo pred petdesetimi leti v času mojega šolanja, komaj smo dobili kakšno knjigo, posebej z duhovno vsebino, ki bi bila za dušo. Pa danes? Danes je veliko založb, tudi cerkvenih, ki jih včasih ni bilo, pri nas izide veliko naslovov, posebej na prebivalca. Množica knjig se izda vsako leto. Lahko bi živeli sto življenj, pa ne bi mogli prebrati vsega, kar nas zanima. Mislim pa, da je danes čas za poživitev bralne kulture med prebivalci srednje in tretje generacije. Saj, kaj je značilnost tretjega življenjskega obdobja?, če kaj, je gotovo duhovno zorenje, poglabljanje. Branje, knjige in pisanje, so najmočnejša orodja za kakovostno staranje."
Prednosti branja
Prof. Ramovš: "Poslušanje je pomembno za odnose. Ob poslušanju navežemo stik. To je temeljna sposobnost za povezovanje ljudi med seboj. Evropska kultura žal ni polagala veliko pozornosti komuniciranju, zato smo po medsebojnem sodelovanju trenutno na ostrini noža pred propadom. Naučiti se moramo drug drugega razumeti, poslušati in povedati, kaj čutimo, kaj mislimo. Ustvarjati moramo tudi nove besede za boljše razumevanje. Med najbolj akutnimi potrebami je prav to, naučiti se sodelovati. Kako se ta razdvojenost kaže vsakič, ko slovenski narod voli in to nas tolče k tlom. Občilnost je sposobnost, ki jo je treba razvijati. No, in pri poslušanju, se v možganih aktivirajo posebne živčne celice, ki so odločilne za sposobnost občevanja. Ob dobrem poslušanju se ob svojih duševnih sposobnostih skušamo čim bolj vživeti v drugega, čim bolj dojeti njegovo misel, doživljanje in čustva. To je pomembno za povezovanje ljudi. Gledanje je človekova najbolj razvita sposobnost, smo vidna bitja. Po čutilu vida si ustvarimo podobo o svetu, o sebi, preteklosti in sedanjosti. Zato je vid daleč najbolj pomemben za uspešno življenje in delovanje. Sluh pa je čutilo, ki omogoča to sporazumevanje. Kaj pa branje? Pri branju ne vidimo stvari, kakršne so v resnici. Kadar beremo, zbiramo, vse se dogaja v naši zavesti. Misli, ki jih beremo, vidimo z duhovnimi očmi. Tudi slišimo misli, zato je branje izrazito za osebno izobraževanje in kultiviranje. Z branjem pridobivamo znanje. Veliko več se danes v času šolanja naučimo z branjem kot s poslušanjem in gledanjem skupaj. Z branjem je povezano tudi osebno doživljajsko bogatenje. Ob branju se umirimo, zato berimo, še posebej zdaj v počitniškem obdobju."
