Tadej Murkovič iz Bodislavcev
Dobro delo dobro dene v Mozirju, 2. del
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo predvajali 2. del srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki smo ga, kot sklepni del junijske akcije Dobro delo, dobro dene, ki je del celoletnega projekta ob 20-letnici radia Ognjišče, pripravili 20. junija v Mozirju.
Na srečanju se je predstavilo osem nastopajočih skupin in posameznikov. V prejšnji oddaji smo poslušali Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami, Fante z vasi iz Škocjana in okolice, Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice in godca na citre Franca Robna iz Robanovega kota. V tokratni oddaji pa so nastopili pevci Tepanje, Fantje artiški, sestre Jakob iz Zavrha pri Dobrni in mladi godec na diatonično harmoniko Tadej Murkovič iz Bodislavcev.
Ljudske pevce Tepanje odlikuje triglasno, odprto in naravno petje ter obsežen izbor pesemskega gradiva. V slednjem je veliko „ta dolgih“ pesmi, pesmi z veliko kitic, ki jih danes redkeje slišimo. Pripovedne, mrliške, obredne, nabožne, ljubezenske, vinske, šaljive pesmi in druge so del njihovega obsežnega vsebinsko raznolikega repertoarja. Pevci iz Tepanja ves čas organiziranega delovanja vneto zbirajo in dokumentirajo pesemsko gradivo. Za to je zaslužna gospa Štefka Kovše, ki s svojo zavzetostjo, strastjo in kritično distanco predstavlja pomemben del etnološkega raziskovalnega dela.
Z roba brežiško-krškega polja prihajajo Fantje artiški. Čeprav v Artičah že od leta 1963 deluje moški pevski zbor, domače fantovsko petje ni nikoli utihnilo. Negujejo in pestujejo ga tamkajšnji možje, ki se z ljudsko pesmijo srečujejo že od rane mladosti, v organizirani obliki pa delujejo od leta 1995 kot sekcija KD Oton Župančič Artiče. Čeprav je večina pevcev bila ali je še vedno del domačega moškega oziroma mešanega pevskega zbora, nimajo težav z ljudskim podajanjem večglasnega petja. Petje je zanosno, zateglo in precej glasno, saj so fantje navadno peli ob kmečkem delu, največkrat pa zvečer na stalnih mestih.
V Zavrhu pri Dobrni pa so doma sestre Jakob, ki nadaljujejo tradicijo družinskega petja. V skupini se družijo Irena Artank, Slava Jakob, Draga Jakob, Ema Jakob in Jelka Podgoršek. Imajo še brata in nekajkrat so ga „navižale“, da je zapel skupaj z njimi. Oba starša sta bila dobra pevca in otroštva se spominjajo po delu in petju. Vse, razen najmlajše Eme, ki živi v Celju, so si po poroki dom in družino ustvarile v domačem kraju. Ko so imele majhne otroke, ni bilo časa za druženje. Zdaj pa se, tudi zaradi petja, srečujejo enkrat pri eni, drugič pri drugi. Čeprav znajo vse zapeti vse tri glasove, se glasovno razporedijo tako, kot vsaki najbolj ustreza. Kakšno pesem zapojejo tudi v ljudskem štiriglasju, „na tretko“. Pevke v organizirani obliki delujejo od leta 2004. Od takrat se redno udeležujejo srečanj pevcev in godcev in pevskih seminarjev, ki jih pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Skupaj imajo dvanajst otrok in dvanajst vnukov. Čeprav so jim blizu druge glasbene zvrsti, ljudsko pesem čislajo in znajo veliko pesmi tudi zapeti. V prihodnosti želijo ustanoviti dve pevski skupini, eno s svojimi otroki, drugo pa z vnuki in tako prenesti tradicijo družinskega petja na svoje potomce.
Tadej Murkovič, mladi godec na diatonično harmoniko, prihaja iz Bodislavcev v Prlekiji. Je diplomirani etnolog in kulturni antropolog. Predmet raziskav njegovih seminarskih in diplomske naloge je ljudska glasba in kultura domačega kraja. Vestno zbira in dokumentira glasbeno izročilo Prlekije. V svet ljudske glasbe ga je popeljala babica, tudi godka. Igrati zna po starem in po novem ali drugače rečeno na narodnozabavni način. Sicer pa ima Tadej tudi svojo godčevsko zasedbo, v kateri se oglašajo diatonična harmonika, klarinet in berda; poimenovali pa so se Stori čehoki.
