Ideje, ki združujejo

| 09.07.2014, 12:44

Ob letošnji dvajsetletnici radia Ognjišče, vsak mesec dvajsetega, posebej iščemo dobre zgodbe, zgodbe, ki jih pišejo ljudje velikega srca. Že vse od začetka našega radijskega dela smo drugačni prav po iskanju in poročanju dobrega, boljšega, vsega tistega, kar nas združuje in ustvarja lepše okolje za družbo na sploh. V Sloveniji srečamo ljudi sodelovanja, ki svoje interese ne postavljajo vedno na prvo mesto, ampak se znajo prilagoditi in v skupnosti, še s kom, uresničujejo uspešne poslovne zgodbe. Med temi je gotovo skupna pot dveh priznanih mojstrov s sveta kulinarike, gostincev s Predoselj in Cerkelj ter rekreacijskega centra Krvavec.

Sodelovanje je pot rešitve

Pred dobrim letom se je rodila ideja, da bi gostom, ob času sončnega zatona, visoko nad tlemi, v kabinski žičnici, postregli večerjo. Logistično zahteven projekt je naletel na veliko navdušenja. Razgledi, nenavadno okolje in okusi izbranih jedi, privabljajo Slovence z vseh delov domovine in vse bolj tudi tuje goste. Ob prvem rojstnem dnevu smo jih obiskali na Krvavcu in se z organizatorji pogovarjali o njihovi poti sodelovanja z željo, da bi tudi na drugih področjih dobili posnemovalce. Ne glejmo drug na drugega kot na konkurenco, pač pa se usmerimo v skupno iskanje novih idej in možnosti sodelovanja. Če bomo uspeli spremeniti miselnost in osvojili idejo združevanja, bomo gotovo želi tudi uspehe, predvsem pa nam bo prijetneje sobivati. To niso samo prazne želje ali utopične misli, nekateri so že sprejeli takšno odločitev, imeli pogum za vstop na pot sodelovanja in uspeli. Delo ni lahko, prilagajanja je veliko, toda občutek po opravljenem, ko sta zadovoljstvo in veselje še večja, ker ju z nekom deliš, je moč, ki žene daleč naprej.

Tomaž Bolka z gostilne Krištof: »Vedno je bila želja, da bi naredili kaj skupaj, od katerega bi imel vsak nekaj. Občina, okolica, nekaj gostilne te okolice, dobesedno tudi kultura, folklora, gostinstvo, žičničarji. Razmišljali smo, kako se združiti na nevtralnem mestu, na katerem bi ne bilo nevoščljivosti, kjer bi se ljudje lahko z različnimi gostinci počutili dobro. To je bila naša prva pobuda, rodila se je gondola, ki nam je tako pri srcu, da jo kar ponavljamo. Kriza je priložnost, ljudje ne razmišljajo več tako, kot so. Več časa smo imeli za povezovanje in skupno razmišljanje, kaj lahko naredimo. Vedno mi je bil izziv, ali bo uspelo, če povežem ljudi. Nikoli ne veš, kako bo, če ne poizkusiš.«

Lokalno povezovanje je dobro delo

Tomaž Bolka: «Pred nekaj več kot pol leta smo se začeli povezovati s krajani okrog naše gostilne, zdaj jih že okrog šestdeset hodi v našo samooskrbo. Hodijo po zelene zabojčke in ekološke stvari od sosedov in vsakič, ko pridejo ob četrtkih, se nam porodi kakšna nova ideja. Vesel sem sodelovanja Zavoda Stonoga, za povezovanje in medgeneracijsko sodelovanje, zanimivo in zdravo življenje, ki me podpira pri idejah. Vedno so za in ob novi ideji skupaj naredimo tudi predstavitev. Ljudje moje okolice vedno niso navdušeni za novosti, seveda ob novem izzivu tudi jaz ne vem, če bo dobro. Ko pa se zgodi in se pokaže, da je dobro, pa pritrdijo tudi drugi. Prvi korak je vedno težak. Največ energije izgubim s prepričevanjem drugih. Ta prvi preizkus moram prebroditi, ampak to se dogaja vsem inovatorjem. Skušajte delati v skupnosti. Delajte, kar znate. Drug z drugim veliko lažje dosežemo cilj. Dodatna vrednost je, ko drug drugega podpiramo. Konkurenca naj bo partnerstvo. Tega naj bi se zavedali vsi Slovenci. Če povežemo ljudi med seboj, če delamo drug za drugega, bo za vse dovolj. Splača se vlagati. Če misliš, da lahko narediš vse sam, postaneš utrujen. Zato vabim tudi nove partnerje, ustvarimo čim več skupnih projektov in bomo lažje prebrodili te krizne čase, za katere pravim, da so priložnost.«

Luka Jezeršek: »Premalo smo povezani. Nič ne pomaga, da vsak sedi na svojem kupu. To je problem v naših glavah. Vsako podjetje mora znotraj hiše dozoreti, da zna razmišljati v noti povezovanja. Biti mora nek signal, da se zbližamo. Seveda smo vsak svoj kaliber, povedati si moramo iskreno, česa smo zmožni. Imeti moramo cilj in realna pričakovanja. Če se ne bomo povezovali, smo obsojeni. Našo idejo je opazil marsikdo, toda, vsakič ob intervjujih rečem, da vabim predvsem lokalne kmete in proizvajalce, da ni dovolj imeti pridelek doma na dvorišču, treba ga je prodajat. Ni naša dolžnost, hoditi do njih in iskati dobre pridelke. Imamo dovolj lokalnih proizvajalcev, vendar ne pridejo, ne potrkajo na vrata. Logistiko, dostavo morajo sami naštudirati. Imamo v našem okolju najboljši krompir, imamo odlično solato, vendar je treba večkrat potrkati na vrata, tudi mi tako storimo svojim kupcem.«

Bine Volčič: »Zame je to veliko doživetje, spoznal sem, kako velika logistika je to. Zelo dobro, res so se dobro spomnili. Vzdušje je zelo dobro, tudi meni jedi se dobro bere. Idej je vedno veliko, samo včasih je katero težje realizirati. Biti moraš odprt in gostje ti morajo v prvi vrsti zaupati. Ne smemo biti preveč zaprti, only sky's the limit.«