Pregled dogodkov od 18. do 25. aprila

Cerkev na Slovenskem | 02.08.2014, 18:55 Petra Stopar

Zadnji julijski teden v letu 2014 bo gotovo večini državljanov ostal v spominu kot hladen in moker teden, ko se obilno deževje z obale pregnalo marsikoga. Bilo pa je vroče v politiki, kjer se oblikuje nova vlada in kjer smo dobili že sedmi sklic Državnega zbora v samostojni Sloveniji. V Cerkvi smo medtem teden začeli s Krištofovo nedeljo, ki je pri nas že vrsto let povezana z misijonsko akcijo MIVA, v krajevno Cerkev pa se vračata upokojena nadškofa Anton Stres in Marjan Turnšek.

Papež Frančišek je pred dobrim letom dni sprejel odstop ljubljanskega nadškofa Antona Stresa in odpoved službi mariborskega nadškofa Marjana Turnška. Nadškofa Anton Stres in Marjan Turnšek, ordinarija v Ljubljani in Mariboru, sta se namreč po posvetovanju na Kongregaciji za škofe in na povabilo papeža odpovedala službam glede na težko ekonomsko stanje, v katerem se nahaja mariborska nadškofija. Odločitev sta sprejela v upanju, da bo njuna odpoved prispevala k obnovi življenja v Cerkvi na Slovenskem. Papež Frančišek je ob njunem odstopu novomeškega škofa Andreja Glavana imenoval za apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije in celjskega škofa Stanislava Lipovška za upravitelja mariborske nadškofije. Čeprav so nekateri menili, da bosta nadškofiji kmalu dobili nova ordinarija, se to ni zgodilo in tudi danes ne vemo, kdaj bosta dobili redno vodstvo.

Sredi tedna je tajnik Slovenske škofovske konference p. Tadej Strehovec v izjavi za javnost povedal: "Po lanskoletnem odstopu, 31. julija, sta se oba nadškofa, na željo Svetega sedeža, za eno leto umaknila iz javnosti. Tako je nadškof Stres preživel leto v Franciji, nadškof Turnšek pa v Sloveniji v Stični. Konec meseca se kot upokojena nadškofa vračata v krajevno Cerkev, kjer bosta s svojim znanjem in izkušnjami pomagala pri delu in življenju slovenske Cerkve." Upokojena nadškofa nista člana Slovenske škofovske konference, pomagala pa bosta, kjer bosta želela, to pa v dogovoru s krajevnimi škofi.

Zadnji dan julija, v četrtek, so jezuiti praznovali god svojega ustanovitelja sv. Ignacija Lojolskega ter dva jubileja: 45 let samostojne slovenske province in 200 let obnovitve jezuitskega reda. Praznovanje so začeli z dopoldansko sveto mašo v cerkvi sv. Ignacija na Pohorju. Glavna slovesnost pa je bila popoldne v Ljubljani, v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah. Med sveto mašo je vodstvo province prevzel novi provincial p. Ivan Bresciani, ki ga je na to meto imenoval vrhovni predstojnik reda. Nasledil je dosedanjega provinciala p. Milana Bizanta. Med slovesnim bogoslužjem sta izrekla slovesne zaobljube p. Damjan Ristić in p. Miran Žvanut. Jezuiti so se ob tej priložnosti spomnili tudi na p. Gabrijela Gruberja, ki je pustil vidne sledi v Ljubljani in pozneje omogočil, da je Družba Jezusova pred 200 leti znova lahko zaživela. Bulo o obnovitvi reda je 7. avgusta 1814 podpisal papež Pij VII. Največ zaslug za to pa ima prav Gruber, ki je kot vrhovni predstojnik reda v carski Rusiji pokazal, da so jezuiti ostali zvesti papežu in so vredni zaupanja Svetega sedeža.

DZ ustanovljen

Novoizvoljeni poslanci in poslanke so se v petek zbrali na ustanovni seji, na kateri so s potrditvijo vseh 90 mandatov tudi uradno ustanovili sedmi sklic Državnega zbora. Mandatno-volilna komisija, ki se je sestala med prekinitvijo ustanovne seje, je namreč predlagala, naj potrdijo vse poslanske mandate, saj ni bila na poročilo o izidu volitev ipodana nobena pritožba in nobeden izmed mandatov ni sporen. Tako je državni zbor potrdil tudi mandat predsedniku SDS Janezu Janši, ki prestaja dveletno zaporno kazen zaradi obsodbe v zadevi Patria. Je pa pričakovati, da se bodo poslanci z vprašanjem Janševega mandata še ukvarjali. Nekaterim poslancem se namreč zdi nesprejemljivo, da poslansko mesto zasede nekdo, ki prestaja zaporno kazen, zato je pričakovati, da bo v prihodnje podan predlog za odvzem mandata. Po drugi strani pa so v SDS prepričani, da DZ mandata Janši ne more odvzeti in bi bilo to protizakonito.

Državni zbor je za predsednika izvolil kandidata zmagovalke SMC Milana Brgleza. Sprva je bil sicer za predsedniško funkcijo predviden predsednik DeSUS Karl Erjavec, a se je kandidaturi odpovedal, ker še niso bila jasna koalicijska razmerja. Nato pa je znova dejal, da bodo v stranki za naprej vztrajali pri kandidaturi za funkcijo predsednika DZ, če vstopijo v koalicijo.

Janša, ki se je seje državnega zbora udeležil brez spremstva pravosodnih policistov, je med prekinitvijo seje nagovoril tudi svoje podpornike iz Odbora 2014, ki so se zbrali v parku ob parlamentu. Zahvalil se jim je, da vsak dan prihajajo pred sodišče, ki bi morala biti hiša pravice, pa to po njegovih besedah še ni in jih spodbudil, naj vztrajajo. O zmagovalki volitev SMC je dejal, da živimo v času, ko so razmere tako izkrivljene, da je v hišo demokracije izjemno lahko priti, tudi če se ustanovi stranko dva meseca pred volitvami. "Težko pa je v njej ostati."

Novo zasedbo državnega zbora v prihodnjem štiriletnem mandatu sestavljajo poslanci sedmih strank, ki so v povprečju stari 48 let. Najmlajši poslanec je star 24 let in je bil izvoljen na listi SDS, najstarejša pa je 70-letna poslanka DeSUS. Med novimi poslanci prevladuje visokošolska oz. univerzitetna izobrazba, kar nekaj je doktorjev znanosti. V poslanskih klopeh bo 26 dosedanjih poslancev. V 90-članskem državnem zboru je tudi 32 žensk, kar je štiri več kot v iztekajočem mandatu. Vseh 36 poslancev in poslank SMC je v državnem zboru novincev, med njimi je 17 žensk. Poslanci SMC so med bolj izobraženimi, iz njihovih vrst prihaja tudi sedem doktorjev in šest magistrov znanosti. SDS bo imela v novem sklicu 21 poslancev. Osem je takih, ki v državni zbor prihajajo na novo, medtem ko jih je 13 v poslanskih klopeh sedelo že v aktualnem mandatu. Predsednik stranke Janša je bil v državni zbor izvoljen na vseh volitvah doslej. Poslanska skupina Desus je z desetimi poslanci v novem mandatu več kot podvojila število svojih članov, v poslanskih klopeh pa iz preteklega mandata ostajajo štirje. Od šestih poslancev SD je polovica poslancev te stranke v poslanskih klopeh že sedela, polovica pa jih v državni zbor prihaja na novo. Združena levica s šestimi poslanci je prvič v parlamentu, ta poslanska skupina pa je v povprečju najmlajša. Na listi Združene levice je bila izvoljena le ena ženska. Mandate so pri Nsi obdržali vsi štirje poslanci preteklega sklica, pridružil pa se jim je še novinec. Od štirih poslancev Zavezništva Alenke Bratušek so trije v državnem zboru že sedeli. Poslanska skupina je enakomerno zastopana po spolu, saj sta med njenimi poslanci dve ženski in dva moška. Poslanca manjšin ostajata Roberto Battelli in Laszlo Göncz, ki na volitvah nista imela protikandidatov. Oba poslansko funkcijo opravljata že vrsto let, Battelli vse od prvih volitev.

Koalicija še ni popolna …

Po tednu dni dolgih usklajevanj zmagovalke volitev SMC z ostalimi strankami, ki so prestopile prag parlamenta, je jasno, da v koalicijo z Mirom Cerarjem vstopa Desus. Ta si po besedah njenega predsednika Karla Erjavca želi, da je v koalicijski pogodbi zapisano, da bodo vsi upokojenci v naslednjem letu prejeli regres. A sestava vlade še ni končana. O tem, ali v vlado ali v opozicijo, se nekatere stranke še odločajo. Glede odnosa DeSUS do NSi je pojasnil, da če bo NSi v koaliciji, bo treba uskladiti določene programske zahteve. Koalicijska pogajanja predstavnikov potencialnih partneric s Cerarjem se bodo uradno nadaljevala prihodnji teden. Jasno pa je že, da bosta v opoziciji zagotovo SDS in ZL.

Kaj prinaša osnutek koalicijske pogodbe? Kar zadeva privatizacijo, katere nedavna zamrznitev je sprožila številne polemike, Cerarjev osnutek predvideva nadaljevanje, a nadzorovano in premišljeno. Ključna infrastruktura naj ostane v državni lasti, navajajo. Kupnino iz privatizacije bi namenili za zmanjšanje zadolženosti in financiranje razvojnih projektov države. Zavzemali bi se tudi za učinkovito črpanje evropskih sredstev. Osnutek koalicijske pogodbe pa sicer predvideva še uvedbo delne socialne kapice, pri čemer bi zagotovili alternativni fiskalni vir (npr. zelena davčna reforma).

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se z uvedbo socialne kapice oz. omejitvijo socialnih prispevkov navzgor nikakor ne strinjajo, saj bi z njo pridobili le najbogatejši, bankirji in menedžerji, in to za ceno dodatnega pritiska na socialne pravice oz. najrevnejše. V dokumentu osnutka je predvidena še uvedba davčnih blagajn, nad katerimi pa niso preveč navdušeni obrtniki in podjetniki, saj da te ne bodo zaustavile problema sive ekonomije.

Osnutek koalicijskega dokumenta pa predvideva še združitev finančnih nadzornih ustanov ter izvedbo preiskave in ugotovitev odgovornost za bančno luknjo. Predvidena je revizija gradnje Teš 6 in posvetovalni referendum za drugi blok Jedrske elektrarne Krško. Na področju zdravstva SMC napoveduje ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, skupna javna naročila ter razmejitev javnega in zasebnega v zdravstvu.

Slovenija je dokončno v Bruselj poslala tudi tri predloge za imenovanje evropskega komisarja. Kandidati na listi so predsednica PS in premierka v odstopu Alenka Bratušek, predsednik Desusa Karl Erjavec in evropska poslanka iz vrst SD Tanja Fajon. Zdajšnji komisar Janez Potočnik je umaknil soglasje h kandidaturi, saj je pričakoval, da bo pri izbiri odločala vladna koalicija strank, izvoljenih na parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Evropski poslanec Lojze Peterle je o preigravanjih s komisarskimi imeni za naš radio povedal, da zapuščamo meje resne politike.

Hrvaški koncern Agrokor je v petek objavil prevzemno ponudbo za preostali, 47-odstotni delež največje slovenske trgovske družbe Mercator. Za delnico ponuja 86 evrov v denarju, ponudba pa se izteče 1. septembra. Hrvaški koncern je že junija od konzorcija prodajalcev pridobil 2.000.278 delnic Mercatorja oz. 53,12-odstotni lastniški delež.

Še eno slovensko, natančneje novomeško gradbeno podjetje, gre v stečaj – Begrad. 109 delavcev je že prejelo odločbe, ki za prenehanje njihovega delovnega razmerja predvidevajo 15-dnevni odpovedni rok.

V Sloveniji je z uradno združitvijo davčne in carinske uprave zaživela Finančna uprava RS. Njene glavne naloge so boj proti zaposlovanju in delu na črno, davčnim utajam, tihotapstvu ter carinskim in trošarinskim nepravilnostim, nadzor nad gotovinskim poslovanjem in dvigovanje davčne kulture. V novi upravi bo za nedoločen čas zaposlenih 3701 javnih uslužbencev. Upravo bo kot v. d. generalne direktorice vodila dosedanja generalna direktorica davčne uprave Jana Ahčin. Vlada z združitvijo obeh služb računa predvsem na racionalizacijo postopkov, optimizacijo stroškov in zmanjšanje administrativnih ovir.

Šport

Nogometaši Maribora so na prvi tekmi tretjega kroga kvalifikacij za ligo prvakov v Ljudskem vrtu premagali Maccabi iz Tel Aviva z 1:0. Edini gol je v zadnjih sekundah dosegel Damjan Bohar. Povratno tekmo bo prihodnjo sredo gostila ciprska Larnaka, saj Maccabi zaradi vojnih razmer v državi ne igra na domačem stadionu.

Slovenska košarkarska reprezentanca je s tremi prepričljivimi zmagami osvojila prvo mesto na turnirju za pokal Adecco. Nato je odpotovala na Kitajsko, kjer na tekmovanju za Stankovićev pokal opravlja pripravljalne tekme. Njeni tekmeci so Rusija, Angola in gostiteljica Kitajska.

V Ravnah na Koroškem se je v četrtek začelo odprto prvenstvo Slovenije v plavanju. Že uvodni dan je Jeseničanka Anja Klinar zmagala na 200 m delfin, 400 m prosto in z radovljiško kravlovo štafeto. Po pričakovanjih je v moški konkurenci na 100 m prsno slavil domačin Damir Dugonjić. V moški konkurenci je absolutni prvak z 2:00,16 na 200 m delfin postal izkušeni Radovljičan Robert Žbogar, ki je bil v močnem nalivu z izidom zadovoljen. V ostalih disciplinah pa sta zmagi odšli v tujino. Slovenska prvaka sta postala Mariborčan Erik Hren na 400 m prosto, Radovljičan Žan Pogačar na 50 m hrbtno, v štafeti pa so bili najhitrejši plavalci ljubljanske Olimpije. V ženski konkurenci je na 100 m prsno Čehinja Martina Moravčikova tesno ugnala slovensko rekorderko Tjašo Vozel. Na 50 m hrbtno je slavila Čehinja Simona Baumrtova, slovenska prvakinja pa je postala Ava Schollmayer iz ljubljanske Ribe.

Smučarski skakalec Peter Prevc je zmagovalec poletne velike nagrade v smučarskih skokih v Wisli na Poljskem. Drugo mesto na prvi letošnji poletni preizkušnji skakalcev je osvojil Poljak Piotr Zyla, tretji pa je bil Nemec Andreas Wellinger.