Razvojni svet vzhodne kohezijske regije še ni potrdil partnerskega sporazuma
Slovenija | 23.07.2014, 15:50
Gospodarska zbornica Slovenije je prejšnji teden opozorila, da bi lahko prišlo do zamud pri črpanju sredstev Evropske unije. Naša država namreč še ni sprejela partnerskega sporazuma z Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, ki predstavlja osnovo za to. Medtem ko je razvojni svet zahodne kohezijske regije vladni predlog potrdil že pred slabima dvema tednoma, razvojni svet vzhodne kohezijske regije tega še ni storil. Včeraj je imel sejo v Mariboru, a je prišlo le 17 od skupaj 40 članov, zato glasovanja ni bilo. Po današnjih usklajevanjih naj bi sejo nadaljeval jutri zjutraj, da bi lahko isti dan dokument obravnavala tudi vlada. Njena predstavnica Andreja Kert poudarja, da se zelo mudi.
Finančni okvir Evropske unije med letoma 2014 in 2020 Sloveniji nudi nekaj več kot tri milijarde evrov kohezijskih sredstev. To je za dobro milijardo manj kot v prejšnji finančni perspektivi povezave. Približno milijarda je namenjena infrastrukturnim in okoljskim projektom, ostalo iz regionalnega in ekonomskega socialnega sklada prejmeta vzhodna in zahodna kohezijska regija. Prvi pripada milijarda 200 milijonov evrov, drugi nekaj manj kot 900 tisoč evrov. "Ta sredstva so jasno razmejena med ti dve kohezijski regiji. Lahko so črpana samo s projekti, ki bodo izkazovali rezultate v posamezni regiji. Pretakanje sredstev iz ene v drugo regijo ni mogoče," pojasnjuje državna sekretarka službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Sprejetje partnerskega sporazuma je pogoj za sprejetje operativnega načrta za izvajanje evropske kohezijske politike. "Evropska komisija v mesecu avgustu odhaja na dopust, v mesecu septembru bo primopredaja med staro in novo Evropsko komisijo, v oktobru bo nova Evropska komisija. Če v Sloveniji ne bomo uspeli v juliju sprejeti tega pomembnega dokumenta, se lahko zgodi, da bo nova Evropska komisija znova začela odpirati razpravo o naših dokumentih. Mislim, da to ni v interesu nikogar, še posebej ne v interesu nove vlade, ker bo pod hudim pritiskom, da Slovenija ne bo mogla začeti črpati evropskih sredstev," dodaja Kertova.
Vzhodna kohezijska regija ima po besedah predsednika razvojnega sveta Ivana Žagarja več pomislekov. "Gre za to, da je bil ta dokument v tej meri pripravljen šele prejšnji teden. Še zdaj ga tudi ni verificirala Evropska komisija." Ob tem je Žagar odločno zavrnil očitke Gospodarske zbornice Slovenije, ki je vodstvo vzhodne kohezijske regije obtožila zavlačevanja in nekooperativnosti. Opozoril je, da številne člane razvojnega sveta skrbi, da njihovi projekti ne bodo upravičeni do sredstev. Kertova pravi, da je strah odveč. "Dokument v največji možni meri upošteva konsenz vseh deležnikov." Po njenih besedah so mogoči še redakcijski, a ne tudi vsebinski popravki dokumenta. Prepričana je tudi, da se vseh problemov z njim ne bo dalo rešiti.
"Mi želimo, da so sredstva, ki so namenjena vzhodnemu delu Slovenije, res namenjena za ta del. Po drugi strani želimo, da ta dokument omogoči financiranje razvojno usmerjenih projektov, tudi v kombinaciji z lokalnimi skupnostmi, podjetji in razvojnimi ustanovami," medtem vztraja Žagar in trdi, da je treba zapreti odprta vprašanja.
