Kako se spopasti s poletnimi nadlogami

Slovenija | 12.07.2014, 10:00

Poletje je letni čas, ki se ga večina veseli zaradi počitnic na morju ali kje drugje. Ob tem ne gre pozabiti na majhne poletne nadloge – kot so insekti, pajki, meduze, ježki, kače in podobno – ki nam lahko v času brezskrbnih dni povzročijo nevšečnosti.

Med najbolj nadležnimi bitji v poletnem času so komarji. V našem okolju ne prenašajo bolezni, zato velja splošno priporočilo o nošenju lahkih svetlih oblačil z dolgimi hlačnicami in rokavi. Po piku na razdraženo srbečo kožo lahko nanesemo gel aloe vere ali mazila, ki vsebujejo sredstva proti srbenju.

Čebele, ose in sršeni ob piku spustijo strup. Njihov pik je navadno le boleč, pri nekaterih ljudeh pa se razvije huda alergijska reakcija. Piku se izognemo tako, da po travi ne hodimo bosi, da imamo čez dan okna zaprta in pazimo pri uživanju hrane, ki jih privablja (sadje, sokovi, sladoled). Če nas piči insekt, je treba takoj previdno izvleči želo in mesto hladiti z ledom ali mrzlo vodo. Če s pojavijo zanki sistemske bolezni, srbež, koprivnica, otekanje, težko dihanje, je potreben takojšen obisk zdravnika.

Tudi vbod klopa preprečimo z daljšimi oblačili, ki pokrijejo kožo, na nepokrito pa je treba nanesti repelent. Po prihodu domov se je treba temeljito pregledati. Klopa je treba čim hitreje odstraniti, tako da nanj nanesemo nekaj kreme ali olja in počakamo, da njegov prijem popusti. Potem ga nežno odstranimo s pinceto. Če dobimo kolobarjast izpuščaj, je treba k zdravniku.

Na morju nam užitek lahko pokvarijo neopazne meduze. Ožig povzroči blago kožno reakcijo, bolečino in srbenje. Prva pomoč v primeru ožiga meduze je po besedah dr. Vesne Flander Putrle iz Piranske morske biološke postaje: »Če na telesu ostane še kakšen delček meduze, je treba to odstraniti in nežno izpirati z morsko vodo, brez kakršnegakoli drgnjenja, ne s sladko vodo. Tu odpadejo vsi nasveti, da je treba mesto zdrgniti s peskom, kajti s tem bi aktivirali še neaktivne mešičke, v katerih je strup, ki nas seveda peče. Opečen, ožgan del nato polijemo z navadnim kisom, ki prepreči nadaljnjo aktivacijo mešičkov.« Otroke lahko v nizki morski vodi neprijetno ožge tudi morska vetrnica, ki je pritrjena na kamne na dnu. Pogosto niso dobro vidne, saj podobne barvi podlage. »Otroci imajo na splošno zelo občutljivo kožo in tudi vetrnica, katere ožiga odrasli morda sploh ne bi občutili, lahko pri otroku pusti hude boleče ožige. Mesto prav tako speremo z vodo in polijemo z navadnim jedilnim kisom.« Pri hoji po morskem dnu moramo biti pozorni tudi na morske ježke. Če pridejo iglice v kožo, jih je treba previdno odstraniti, nekatere se bodo izločile same, zelo redko je potreben operativni poseg, ko preostale iglice povzročajo bolečine. Tu so še kače, pajki, škorpijoni in nekatere strupene ribe.

Redki pajki so nevarni. V našem okolju najbolj poznamo črno vdovo, katere ugriz čutimo kot ostro bolečino, ki se razširi na okončine in trup, sledijo znojenje, slinjenje, slabost in bruhanje, lahko zvišanje krvnega pritiska. Težave se navadno umirijo v nekaj urah do nekaj dneh. Po ugrizu pajka si pomagamo z analgetikom za lajšanje bolečin, prizadeti ud potopimo v vročo kopel, kar pomaga razgraditi strup, in poiščemo zdravniško pomoč.

Tudi pik škorpijona je močno boleč, nastane lokalna oteklina, sicer pa v našem okolju niso nevarni. Ta žival piči v samoobrambi. Po piku je priporočljivo mirovanje, hladni obkladki in po potrebi krema z antihistaminikom in kortikosteroidom. Če pride do zapletov, je treba obiskati zdravnika.

Na kopalce in ribiče v našem morju prežijo tudi nekatere strupene ribe. Denimo morski zmaj, ki ima strupene trne na repu in največkrat prizadene nevešče ribiče, ki skušajo ribe odstraniti iz mreže ali jih sneti s trnka ali harpune. Vbod povzroči hude bolečine, globoke rane in lahko tudi bruhanje. Nevarna je tudi škarpena, ki lahko ugrizne in povzroči grde bakterijske okužbe rane.