Volilne obljube: Škoda po divjadi

| 10.07.2014, 08:15

Več kot polovico Slovenije pokrivajo gozdovi, približno 80 odstotkov teh površin pa je v lasti več kot 350.000 zasebnikov. Zakonodaja na tem področju je daleč od evropskih rešitev, pravijo lastniki gozdov, ki si že vse od osamosvojitve prizadevajo, da bi se tudi pri nas nazaj uvedel sistem, ki smo ga v naših krajih poznali že pred II. svetovno vojno in ki ga še danes poznamo na primer v sosednji Avstriji.

Realnost je drugačna. Leta 2004 spremenjen Zakon o divjadi in lovu je na na tem področju ohranil socialistično pojmovanje gospodarjenja z divjadjo in lastnikom še vedno odreka pravico do celovitega gospodarjenja s svojo lastnino. Čeprav tudi letos spremenjeni Zakon o gozdovih med gospodarskimi funkcijami gozda poleg lesne navaja tudi pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovnogospodarsko, pa lastniki od tega nimajo skoraj nič.

Država deluje protizakonito

Država koncesnino za gospodarjenje z divjadjo, ki jo je razglasila za svojo lastnino, pobere od lovskih družin, z omogočanjem registracije osebnega dopolnilnega dela nabiranja in prodaje gozdnih plodov in zelišč pa celo sama krši Pravilnik o varstvu gozdov, v katerem jasno piše, da je dovoljeno le rekreativno nabiranje gozdnih plodov v zelo omejenih količinah.

Rajko Štefanič: "Zakaj strašijo ljudi z zapiranjem gozdov, ki ga lastniki ne zahtevamo..."

Lastniki so nad tem zgroženi, pravi Rajko Štefanič, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije in opozarjajo, da prihaja do "nebrzdanega nabiralništva", katerega posledice so ropanje in uničevanje gozdnih ekosistemov in njihove lastnine, zaradi neustreznega gospodarjenja z divjadjo pa do izjemnih škod v njihovih gozdovih pa tudi na kmetijskih površinah. Moti jih tudi to, da njihove zahteve, da se prizna celovita lastninska pravica vedno znova povezujejo s t.i. zapiranjem gozdov, ki ga nihče od lastnikov ne zahteva.

Prav zato smo strankam in listam, ki se borijo za glasove volivcev zastavili dve vprašanji:

1. Kaj boste storili, da boste rešili problem prekomernih škod po divjadi in zvereh?

2. Zakon o gozdovih in Zakon o lovu evidentno posega v lastninsko pravico. Kaj boste storili, da se stanje na tem področju uredi in lastnikom pripade tudi pravica do gospodarjenja z gozdnimi sadeži in divjadjo?

Odgovore strank objavljamo po vrstnem redu, tako kot smo jih prejeli. Ocenite jih sami.

SD: "Zavedati pa se moramo, da se interesi različnih družbenih skupin precej razlikujejo..."

"Problema prekomernih škod po divjadi in zvereh ni mogoče rešiti čez noč, niti ga ni mogoče popolnoma odpraviti. Zaradi velikega deleža gozda in prepletanja gozdnih in kmetijskih parcel bo konflikt med kmetijstvom ter divjadjo in zvermi vedno obstajal in zato je naša stalna naloga, da se ta problem učinkovito obvladuje. Spremljati in uravnavati je treba stalež divjadi in zveri, spodbujati je treba ukrepe, s katerimi se preprečuje stik med zvermi in rejnimi živalmi, lastnikom, ki utrpijo škodo kljub izvedenim preventivnim ukrepom, pa zagotoviti primerno odškodnino. Zagotovo so primeren odstrel, oblikovanje habitatov in zagotavljanje prehranske osnove za gozdne živali, ključnega pomena," odgovarjajo Socialni demokrati.

Glede ureditve lova pa dodajajo:"Zakon o gozdovih podrobneje določa način pridobivanja in uživanja lastnine in v razmerjih, kot so bila sprejeta v usklajevanju med različnimi družbenimi skupinami, določa, v kakšnem obsegu in na kakšen način se uresničuje ustavna zahteva do zagotavljanja gospodarske, socialne in ekološke funkcije gozdov. Zakon tako določa, da mora lastnik gozda dopustiti v svojem gozdu prost dostop (razen pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti) in dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali. Zakon o gozdovih nudi lastnikom gozdov tudi možnosti za zaščito njihove lastnine, na drugi strani pa predpisuje omejitve, ki jih morajo spoštovati nelastniki in ostali koristniki gozdov, kadar so v gozdu. Zagotovo so spremembe Zakona o gozdovih v delu, ki opredeljuje koriščenje nelesnih dobrin, potrebne ponovne presoje. Lastniki gozdov pričakujejo tu spremembe. Zavedati pa se moramo, da se interesi različnih družbenih skupin precej razlikujejo, zato bo treba pri spremembi Zakona o gozdovih (zlasti 5. člena zakona) poiskati rešitve, ki bodo sprejemljive tako za lastnike kot za večino deležnikov. Gozd je naše največje naravno bogastvo, kjer je javni interes zelo poudarjen. Hkrati pa se pri vprašanjih izkoriščanja gozda srečujejo različni interesi. Zavedamo se, da je lastninska pravica najpomembnejša, najbrž pa bi širša družbena skupnost težko sprejela, da ne bi bila še naprej omogočena hoja po gozdu in rekreativno nabiranje gozdnih sadežev. Prav pa je, da se omejitve lastninske pravice priznajo in v ustrezni obliki povrnejo lastnikom. Omejitev lastninske pravice je danes lastnikom priznana skozi javno gozdarsko službo, ki za lastnike opravlja storitve brezplačno, v obliki financiranja in sofinanciranja vlaganj v gozdove, ki se tako iz nacionalnega proračuna kot iz evropskih sredstev namenja za vlaganja v gojenje, varstvo in nego gozdov, v materiale za varstvo gozdov in sadike, v obnovo in sanacijo v naravnih ujmah in požarih poškodovanih gozdov, vgradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, v opremo za osebno zaščito in varnost lastnikov gozdov, v opremo za izkoriščanje gozdov itd."

"Nov dogovor glede razmerja med stopnjo uživanja lastninske pravice, omejitvami nad njo in nadomestili za omejitve, pa bo treba doseči skozi javno razpravo in zapisati v spremembah Zakona o gozdovih," še menijo v SD.

SDS: "Poleg tehničnih ukrepov bomo stimulirali zaščito čred na način kot so jo poznali že naši predniki..."

"Pri problematiki škode po divjadi oziroma zvereh je pomembno, da v planiranje gospodarjenja vključimo lovske organizacije, načrtovalce odstrela oziroma odvzema iz okolja. To sedaj opravljajo zgolj strokovnjaki Zavoda za gozdove. Poudarjamo pa tudi, da imamo poleg tega še veliko možnosti preprečevanja škode. Poleg tehničnih ukrepov (električni pastirji, repelenti itd.) bomo stimulirali zaščito čred na način kot so jo poznali že naši predniki. V Sloveniji imamo avtohtono pasmo pastirskega psa, to je kraški ovčar in črede, ki jih varujejo praktično skoraj ne utrpijo škod po velikih zvereh," obljubljajo v SDS.

Glede lovske ureditve pa so zapisali: "Prost dostop do gozdov je tudi v bodoče pomemben element kulture bivanja v Republiki Sloveniji. "Kompenzacija" za lastnike gozdov je sistemsko urejena, čeprav ni nikjer jasno definirana s tem izrazom. V kategorijo kompenzacij sodijo brezplačne storitve gozdarske stroke, vzdrževanje gozdnih cest in vlak in še veliko več.

Biologija in etologija živali oziroma navade le-teh težko "ukalupimo" na površine gozdov v lastniški strukturi gozdnih posestnikov. Kljub temu pa bi lastniki gozdov (večjih kompleksov) bili upravičeni do določenega odstrela na svojih območjih, kar bi lahko izvedli s pomočjo lovskih družin, ki skrbijo za izvajanje načrtov gojitve in odstrela (odvzema) živali iz lovišča."

SNS: "Divjad je bogastvo države in lahko pomeni velik turistični prihodek..."

"Divjad je bogastvo države in lahko pomeni tudi velik turistični prihodek v primeru reguliranega lovnega odstrela. Za preprečitev škod obvezno nazaj uvesti mrhovišča, ki jih je pri medvedih odpravila Evropska unija, navkljub temu, da v celi Evropi nimajo nobenega medveda, razen tistih v grbu Berlina in Berna," odgovarjajo v SNS.

Glede lovske ureditve pa Zmago Jelinčič Plemeniti pravi:"Mislim, da je to na nivoju države do neke mere dobro urejeno, potrebno pa je z inšpekcijskimi službami preprečiti ropanje gozdov, še posebej s strani tujcev in Ciganov. Vstop v gozdove mora ostati prost."

DESUS: "Ne vidimo razlogov za večje spremembe zakonodaje na tem področju..."

"V Sloveniji je kmetijstvo razširjeno in zagotavlja delovna mesta, kot tudi ohranjanje kmetijskih površin. Vsaka škoda, naj bo to zaradi vremenskih vplivov, škoda zaradi divjadi in podobno pomeni posledico za prihodek na kmetiji. Zavarovanja po naravnih ujmah so za marsikatero kmetijsko gospodarstvo prevelik strošek in tudi ideja o »kmečki zavarovalnici« se ni obnesla v takšni meri, da bi se kmetijski pridelki zavarovali. V zadnjem času pa so posledice, ki jih povzroča divjad tako na drobnici, kmetijskih pridelkih, čebelah… v zelo strmem porastu. Lovske družine ne uspejo reševati pritožb, kmetijska gospodarstva ne uspejo v zadostni meri zavarovati živali in kmetijskih pridelkov," odgovarjajo v DESUS in dodajajo, da je potrebno "z letnimi načrti poseči v regulacijo staleža divjih živali, lovske družine morajo v svojem delu vzpostaviti ravnovesje v svojih revirjih in skozi PRP programe (2014-2020)omogočiti sofinaciranje postavitve zaščitnih ograj in mrež."

Stranka DeSUS meni, da je ureditev statusa divjadi in gozdnih sadežev (borovnice, kostanj, gobe) sedaj primerno urejena. Zato ne vidi razlogov za večje spremembe zakonodaje na tem področju.

SLS: "Lastnikom zemljišč je treba omogočiti nemoteno upravljanje tako s svojo lastnino kot tudi z divjadjo, ki na tej lastnini prebiva..."

"Količina škode, ki jo na kmetijskih pridelkih in tudi živini, predvsem drobnici, povzroči divjad in ostale zveri, ki so naseljene po naših gozdovih, je velika. Kot vemo, obstajajo zavarovanja za primere škode, ki jo povzroči divjad oz. divje zveri, vendar so zneski zavarovanja za marsikaterega kmeta ob vseh ostalih izdatkih in obremenitvah enostavno previsoki. Draga je tudi fizična zaščita polj in pašnikov. V programu SLS smo jasno zapisali: "Za vse nekmetijske funkcije, ki so kmetom naložene bodisi z zakonodajo bodisi so predmet pričakovanj družbe, morajo kmetije dobiti ustrezno nadomestilo." V SLS ocenjujemo, da je dovolj deljenega lastništva nad gozdovi in travniki. Lastnikom zemljišč je treba omogočiti nemoteno upravljanje tako s svojo lastnino kot tudi z divjadjo, ki na tej lastnini prebiva."

Dodajajo pa tudi:"V SLS smo že v okviru razprave o nepremičninskem davku jasno povedali, da bi bila uvedba davka za kmetijske površine in gozdove za slovenske kmete slaba. Predvsem v luči tega, ker v Sloveniji lastniki gozdov ali travnikov niso suvereni lastniki teh površin, saj se lahko po njih svobodno sprehajajo praktično vsi ter nabirajo gobe, gozdne sadeže, zelišča in ostale naravne dobrine. Veliko posameznikov s prodajo teh dobrin tudi dobro zasluži. Takšna ureditev je sicer z vidika posameznika svobodna in ustrezna, z vidika lastnika kmetijskega oz. gozdnega zemljišča pa niti najmanj, saj posega v njegovo svobodno razpolaganje s premoženjem. Prebivalcem Ljubljane najbrž tudi ne bi bilo po godu, če bi se pričelo uporabljati park Tivoli za pašo goveda in rejo prašičev. Zato v SLS menimo, da je treba razmisliti o spremembah Zakona o gozdovih ter Zakona o divjadi in lovstvu, ki bi lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov dale več pravic pri gospodarjenju z njimi. Ob ustrezno opravljeni javni razpravi, seveda."

ZAB: "Z različnimi ukrepi v kmetijstvu, bomo vzpodbujali kmetovalce, da fizično omejijo oziroma zaščitijo svoje pridelke in živino..."

"Divjadi je v naši gozdovih še vedno veliko. To je dobro, ker nam daje znak, da imamo zdrave gozdove in pokrajino. Zavedamo pa se, da sistem povračila škode po divjadi in zvereh, ki je trenutno v veljavi, ni popoln. Veliko je različnih mnenj o tem kaj je prav in kaj ne.

Z različnimi ukrepi v kmetijstvu, bomo vzpodbujali kmetovalce, da fizično omejijo oziroma zaščitijo svoje pridelke in živino na tistih mestih ter področjih, ki so pogosto ogrožene. Pri tem bo tudi država aktivno pomagal z ukrepi, ki bodo obojestransko sprejemljivi.

Poskrbeli bomo, da se sistem problematike tovrstne škode zakonsko uredi. Predvsem bomo dali poudarek na povezovanju vseh akterjev, ki lahko pripomorejo k kvalitetnejšemu preprečevanju in zmanjševanju škode. Predvsem imamo v mislih povezovanje vseh udeležencev na strani kmetijske stroke, lovske zveze ter pristojnega ministrstva, da se enkrat za vselej reši problem. Prizadevali si bomo, da ob se bo ob teh dogodkih nemudoma sestala pristojna komisija in v najkrajšem možnem času izdelal škodni primer. Država pa bo morala zagotoviti sredstva za povračilo nastale škode. V pristojnem ministrstvu bomo zagotovili posebna proračunska sredstva za povračilo tovrstnih škod.

Potrebno bo temeljito preučiti možnost povečanja določenega odstrela divjadi in zveri na izpostavljenih območjih, vendar le v takšnem številu, da ne bo ogrožen živalski sitem. Vzpodbujali bomo aktivnejše sodelovanje Lovske zveze Slovenije s kmetovalci ter zavodom za gozdove Slovenije pri načrtovanju letnega odstrela za določeno področje. Samo s pravilnim oblikovanjem delovnih skupin, jasnimi cilji in primernim programom za odpravo škode zaradi divjadi in zveri, lahko doprinesemo uspeh celotni skupnosti."

V Zavezništvu Alenke Bratušek menijo, da je ureditev gospodarjenja z divjadjo tako, da bodo zadovoljni vsi, zelo težka. "Omejeni smo na zakonodajo. Trenutna zakonodaja je takšna, da to trenutno ni mogoče. Sistem bomo pregledali, analizirali in ugotovitve predstavili širši javnosti. V primeru, da se ureditev lahko ustrezno spremeni, bomo naredili vse, da to uredimo," obljubljajo in ob navajanju določil trenutne zakonske ureditve tega področja pravijo, da je to trenutno "edina in smiselna rešitev. Predstavljamo si le lahko, kaj bi se zgodilo, če bi lastniki gozdov sami in vsak na svojem, gospodarili z divjadjo. Za lažje razumevanje, je npr. podobno tudi s prostoživečimi ribami v rekah in jezerih ali morju. Tudi tam je sistem popolnoma enak. Če si lastnik obale in morda celo dela jezera ali reke, nimaš avtomatske pravice loviti rib, ampak moraš kupiti dovolilnico, oziroma postati član ribiške družine. Enako velja za prostoživeče živali, ki niso divjad (torej nimajo lovne dobe, ker so zaščitene). Čeprav hodijo, gnezdijo in prebivajo na tvoji zemlji, nisi njihov lastnik, zato tudi z njimi ne moreš gospodariti," še menijo v ZAB.

NSI:"To zakonodajo je potrebno spremeniti oziroma prilagoditi evropski..."

"Krščanski demokrati bi težavo (s škodami po divjadi op. a.) reševali z ustanovitvijo odškodninskega sklada, iz katerega bi lahko država (oziroma koncesionarji) poplačala povzročeno škodo. Na drugi strani pa so za preprečevanje preštevilne populacije divjadi odgovorni lovci, ki naj skrbijo za primeren stalež divjadi."

V Novi Sloveniji pa glede ureditve lova pravijo: "Sedanji lovski zakon izhaja iz drugega družbenega sistema, ki ni priznaval zasebne lastnine in je zato po 20-ih letih skrajni čas, da se ta zadeva pravno spremeni. Danes je v Republiki Sloveniji priznana zasebna lastnina, obstaja preko 400 tisoč lastnikov gozdnih parcel in ti lastniki so prikrajšani za koristi, ki bi jim jih prinašal lov oziroma lovska pravica. Nujno je poudariti, da je bila do konca 2. svetovne vojne lovska zakonodaja enako urejena, kot je v Avstriji še danes. In sicer, lovska pravica je pripadala lastniku zemljišča, divjad je bila nikogaršnja lastnina, strnjena gozdna zemljišča v izmeri od 115 hektarov dalje so tvorila lastno lovišče in manjše površine so se združevale in tvorile lovišča od 100 do 300 hektarov. Ker pa gozd niso le drevesa oziroma les, ampak tudi lov, kot je to urejeno v ostalih evropskih deželah, je to zakonodajo potrebno spremeniti oziroma prilagoditi evropski. Lov naj prinaša lastniku gozda oziroma zemljišča nek prihodek, državi dohodek v obliki davka, kar je še posebno v današnjih časih pomembno. Zato je vsako odlašanje in sprenevedanje v tej zakonodaji nedopustno in materialno oškoduje lastnike in državo. Krščanski demokrati predlagamo, da se na podlagi ustave lovska pravica združi z lastninsko, poleg pravnih oseb pa bi lahko lovišča upravljale tudi fizične osebe. Vsak predlog zakona, ki ne bo upošteval iz ustave izhajajoče pravice do lastnine, bo po našem mnenju povzročil konflikt med lovci in lastniki zemljišč. Če so lastniki zemljišč do sedaj tolerirali dosedanje stanje neurejenega odnosa, v bodoče temu ne bo tako. Lastniki zemljišč in gozdov namreč pričakujejo, da se jih bo obravnavalo v skladu z evropsko sprejetimi demokratičnimi normami," še pravijo v NSi.

SMC: "Izvajanje pravice gospodarjenja z gozdnimi sadeži in divjadjo je praktično neizvedljivo v razmerah večine gozdnih zemljišč v Sloveniji..."

Glede zmanjšanja škode po zvereh v Stranki Mira Cerarja pravijo: "Dolgoročna rešitev je, da se zmanjša možnost stika med domačimi živalmi in zvermi. Zato je rekultivacija zaraščenih površin na območjih, kjer se gibljejo zveri, problematična in je ne podpiramo. Na območjih, kjer prihaja do stikov med domačimi živalmi in zvermi, pa je potrebno okrepiti zlasti preventivne ukrepe, kot so ponovna vzpostavitev mrhovišč, zaščitenih pašnikov - tako tehnične zaščite, kot tudi paše s pastirji, pastirskimi psi, osli ipd.). Takšne prakse bi lahko podpirali z dodatnimi plačili v sklopu kmetijsko okoljskih plačil (Program razvoja podeželja)."

V primeru škode po divjadi (srne, divji prašiči,…) pa dodajajo:"Tukaj pa je potrebno dosledno izvajanje zakonodaje, ki ureja upravljanje populacije divjadi in v povezavi s tem tudi izvajanje letnega odstrela."

Njihovo videnje ureditve lovske zakonodaje pa je naslednje: "Ker se s krepitvijo pravic do gospodarjenja z lastnim gozdom manjša odprtost gozda za preživljanje prostega časa/rekreacije nelastnikom, ki je že dolgo uveljavljena pravica, ki ima veliko pozitivnih učinkov za celotno družbo in relativno majhne, če sploh negativne učinke za lastnike gozdov, zagovarjamo stališče, da morajo v vsakem primeru naši gozdovi ostati odprti za obiskovalce. Poleg tega pa kljub temu, da izvzamemo dejstvo, da bi s takšnim ukrepom (pravico gospodarjenja z gozdnimi sadeži in divjadjo) korenito posežemo v sedanjo ureditev (lov - lovske družine) in pridobljene pravice državljanov (neškodljiv prehod, nabiranje gozdnih plodov), pa je izvajanje tovrstnega ukrepa tudi praktično neizvedljivo v razmerah večine gozdnih zemljišč v Sloveniji, ki so izjemno razdrobljene (komu torej 'pripada' npr. srnjad na gozdnem območju npr. Velikih Lašč?).

Preberite še, kaj stranke obljubljajo glede obdavčitve kmetijstva!