Volilne obljube: Obdavčitev kmetijstva

| 09.07.2014, 12:49

Kampanja nagovarjanja volivcev prehaja v sklepno fazo, medijska soočenja številnih sodelujočih list pa marsikdaj ne kažejo realne slike njihovega odnosa do nekaterih vprašanj, ki se še kako tičejo širokega kroga ljudi. Eno takih je tudi področje kmetijstva oziroma pridelave hrane. Čeprav so politikov polna usta besednih zvez o zdravi domači hrani, podpori lokalni pridelavi in predelavi ter seveda potrošnji, pa je eno glavnih vprašanj na tem področju, vprašanje obdavčitve kmetijske dejavnosti.

Na volitvah sodelujoče stranke in liste smo zato pred dnevi prosili, da nam posredujejo svoja stališča in odgovorijo na tri temeljna vprašanja tega področja:

1.Kaj bodo storili na področju obdavčitve kmetijstva in kakšno rešitev bodo predlagali glede obdavčitve nepremičnin, ki so v funkciji kmetijske pridelave?

2.Kakšno stališče imajo do problematike novega izračuna katastrskega dohodka in kakšno rešitev bodo v primeru izvolitve podpirali oziroma uvedli?

3.Kako vidijo pomen dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in kakšen način obdavčitve le teh dodo podpirali oziroma uvedli?

Odgovore na vprašanja je pravočasno poslalo le osem strank. Povzetke stališč predstavljamo po vrstnem redu, kot smo jih prejeli.

SD: "Vsaj dve leti novih davkov ne bo..."

"V Sloveniji po nekaj letih spet beležimo rahlo gospodarsko rast, gospodarsko okrevanje pa bi z novimi davki lahko ponovno ogrozili, zato v SD ne podpiramo uvedbe novih davkov in če bomo vodili vlado, vsaj dve leti ne bo uvedla nobene nove davčne obremenitve," so zapisali v odgovoru Socialni demokrati. Za dopolnilne dejavnosti pravijo, da naj bodo povezane z osnovno kmetijsko dejavnostjo, glede njihove obdavčitve pa obljubljajo: "Zavzemamo se za to, da dopolnilne dejavnosti temeljijo na visoki kakovosti in na pretežno lastnih surovinah. Zaradi takih omejitev pa je prav, da imajo tudi posebne davčne ugodnosti. Da bi spodbudili njihov razvoj in še posebej, da bi omogočili dopolnilne dejavnosti v manjšem obsegu, npr. samo v določenih letnih časih itd., bi bilo smiselno, da bi imeli do nekega praga prometa posebno davčno olajšavo ali oprostitev."

SDS: "Davka na nepremičnine ne bo..."

"Med konkretnimi poudarki volilnega programa SDS, smo zapisali zavezo, da davka na nepremičnine ne bo. V kolikor nam bodo volivci zaupali mandat za upravljanje z državo, se bomo te zaveze tudi držali, " odgovarjajo v SDS. Opozarjajo, da so nasprotovali novemu načinu izračuna katastrskega dohodka: "V SDS menimo, da nenehno zviševanje davkov zmanjšuje konkurenčnost in motiviranost slovenskih kmetov za obdelovanje zemlje. Če SDS ne bi predlagala te novele, bi se katastrski dohodek za večino kmetijskih površin, zlasti pa za nasade, vinograde in gozdove, drastično povečal. Zaradi višjega katarskega dohodka pa bi pridelovalci in kmetje plačali tudi več dohodnine, tudi po desetkrat več.

Glede obdavčitve dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pa v SDS pravijo: "Odgovor na to vprašanje ne more biti enoznačen. V osnovi gre pri obdavčitvah za uveljavitev načela sorazmernosti in primerljivosti. Vsaka dejavnost, ki prinese kmetiji dodatni dohodek je dobrodošla. Dodatni priliv, ki presega določen cenzus pa mora biti vključen v izračun obdavčitve. Menimo pa, da obdavčitev ne sme pomeniti destimulativnega ukrepa in razmišljanja o opustitvi dejavnosti kot take.

SNS: "Absolutno nasprotujemo uvedbi davka na nepremičnine..."

"V primeru proizvodnje hrane za samooskrbo, bomo zakonsko uredili obvezen odkup," so na naše prvo vprašanje odgovorili v SNS in dodali, da se mora katastrski dohodek izračunavati na enak način, kot so primerljivi primeri v Avstriji. Glede obdavčitve dopolnilnih dejavnosti pa dodajajo: " Gre za pavšalno obdavčitev in obenem ukinitev nesmiselnih zahtev tržne, sanitarne in davčne inšpekcije."

DESUS: "Hleve in kmetijska poslopja obdavčiti po bistveno nižji stopnji kot proizvodne obrate..."

V stranki upokojencev so bili v svojih odgovorih nekoliko obširnejši: "Kmetijsko gospodarstvo je zavezano k plačilu davka, ki izhaja iz katastrskega dohodka, davka na ustvarjen promet ter prispevkov kot npr. kmetijski zavarovanec…. Menimo, da je do vseh delavcev to tudi pošten pristop do skupnih obveznosti. Iz tega podpiramo, da se podobno kot lastnikom proizvodnih obratov nepremičnine (hlev, gospodarsko poslopje) obdavči, vendar po bistveni nižji prispevni stopnji. Glede kmetijskih zemljišč, njiv itd. pa kmetijska gospodarstva že plačujejo KD in smo proti kakršnem koli dodatni obremenitvi.

Glede nove metodologije izračuna KD pa v DESUS odgovarjajo: "Nov izračun KD je ustvaril veliko nejevolje in bistveno spremenil izračune. Srečamo se s nekajkratnikom povečanega KD in na drugi strani celo negativnim izračunom KD. Zaradi novega izračuna KD je prišlo do zelo velikega osipa obveznega članstva na območju Prekmurja in Slovenske Istre. Menimo, da je potrebno KD obravnavati kot celoto in konstanto stroška na kmetijah, ki mora temeljiti na strokovnih podlagah, praksi in dejanskih podlagah (ponoven pregled izračuna KD, priprava predloga ki bo uravnovesil donosnost kultur in spremljajočih faktorjev za izračun KD, oblikovan predlog, ki bo sprejemljiv za vse panoge v kmetijstvu vsaj za obdobje do 2020.)

Dopolnilna dejavnost na kmetijah je priložnost, da se s dodatno aktivnostjo izboljša prihodek na kmetijskem gospodarstvu, menijo v DESUS. Predlagajo dodatno svetovanje na tem področju, predvsem pa poenostavljeni postopek za prijavo dopolnilne dejavnosti, ki bo "do prijavitelja prijazen in istočasno zagotavljal nadzor nad dejavnostjo, tudi na način, da se uvede pavšalni prispevek za izvajanje dopolnilne dejavnosti.

Dodatni stroški iz naslova dopolnilne dejavnosti, osnova je bila v letu 2013 nekaj čez 4€/mesečno, v letu 2014 se je k temu prištelo še zavarovanje in pokojninski prispevek, kar je prineslo obremenitev na 32,33€/mesec, kar je kot obremenitev bistveno preveč. Saj je pavšalni znesek obračunan ne glede na dejanski promet na kmetiji, " še menijo v DESUS.

SLS: "Kmetje v nobenem primeru ne smejo in ne morejo biti predmet dodatnih obdavčitev..."

V SLS za področje obdavčitve kmetijstva pravijo, da "posameznih dajatev ne moremo obravnavati parcialno, temveč je treba upoštevati celotna davčna bremena. V nobenem primeru ne pristajamo na to, da se bi zaradi nerazumno visokih davkov poslabševal že tako slab dohodkovni položaj našega kmetijstva. V kmetijstvu so na obzorju velike spremembe, na nekatere od njih tako rekoč nimamo vpliva, naj omenimo le odpravo mlečnih kvot, nekatere spremembe pa so posledica napačne politike zadnje Vlade RS ob prodaji Mercatorja. Kmetijstvo je robusten sistem, ki ne prenese hitrih in nepremišljenih odločitev. Oba našteta dejavnika na dolgi rok slabšata dohodkovni položaj naših kmetov ter ogrožata našo prehransko varnost."

Kot pojasnilo pa so v SLS še dodali: "Področje obdavčitve kmetijstva je bilo v preteklem letu eno izmed najbolj izpostavljenih področij, predvsem v luči uvajanja nepremičninskega davka. V SLS smo uvedbi davka na nepremičnine nasprotovali vse od začetka priprave zakona v sredini leta 2013, tudi in predvsem zaradi katastrofalnih posledic, ki bi jih ta davek povzročil slovenskemu kmetijstvu. Poleg tega smo bili maja 2013 prvi, ki smo od Vlade RS zahtevali odgovore glede novih izračunov katastrskega dogodka (KD), ki bi po prvotnih napovedih predstavljali v povprečju petkratno povečanje davčne obremenitve slovenskega kmetijstva. Vlada RS je nato na podlagi naših predlogov, ki so bili sprejeti v Državnem zboru RS, pripravila spremembo Zakona o ugotavljanju KD, ki je omejila višino KD na največ 10 % nad ugotovljeno višino KD iz l. 2012.

Glede obdavčitve nepremičnin v službi kmetijske in gozdarske dejavnosti je stališče SLS jasno: kmetje v nobenem primeru ne smejo in ne morejo biti predmet dodatnih obdavčitev! Med kampanjo proti zakonu o obdavčitvi nepremičnin smo v SLS dosledno zahtevali opustitev nerazumno visokih davkov iz tega segmenta nepremičnin."

Slovenija po mnenju SLS potrebuje sodoben, enostaven in pravičen sistem določanja katastrskega dohodka. "Če danes kaj vemo, potem vemo, kako se tega problema ne smemo lotevati. Fiasko ob predlaganih modelih izračuna KD je do neke mere ustvaril vtis, da stroka enostavno ni kos nalogi, ki ji jo je naložil novi Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka iz leta 2011.

Pri pripravi novega modela je treba izhajati iz temeljnega izhodišča, na katerem temelji KD. To je, da je katastrski dohodek valoriziran potencial kmetijskih zemljišč za proizvodnjo, od katerega odštejemo vse stroške. Vse naše kmetije so popisane in evidentirane do obisti, tako po površinah kot po proizvodnji, in uveljavitev takih izračunov ne bi smela biti pretirano težka.

Napačno pa je bilo pričakovanje Vlade RS, da v tem delu davčnega kolača leži zaklad, ki bo pomembno prispeval k rešitvi javnih financ. Kmetijstvo ni panoga, kjer bi se ustvarjali veliki dobički, pač pa je panoga, v kateri je treba veliko delati in investirati za preživetje.

Področje dopolnilnih dejavnostih na kmetijah je z leti izgubilo vse prednosti, ki naj bi jih ta oblika prinašala kmetijam, menjo v SLS in navajajo: "Če pogledamo natančno, so te dejavnosti praktično povsem izenačene z s.p. in pravnimi osebami. Ostale so le omejitve, ki tistim, ki se v to podajo, zgolj ovirajo poslovno dejavnost. V SLS ponovno poudarjamo, da je treba kmetije obravnavati kot davčno celoto z vsemi njenimi posebnostmi. V tem primeru do takšnih anomalij ne bi prihajalo, delež dopolnile dejavnosti na kmetijah pa bi se vztrajno povečeval. V SLS se bomo zavzemali za to, da se bo delež nosilcev dopolnilnih dejavnosti na slovenskih kmetijah krepil. Kot eno izmed ključnih področij, ki je v Sloveniji razvito in se opravlja večinoma kot dopolnilna dejavnost, je turistična dejavnost na kmetiji. V SLS se bomo zato še naprej zavzemali za to, da bo obdelano podeželje in urejena kulturna krajina postala eden ključnih atributov slovenske turistične ponudbe.

Za uresničitev tega cilja bomo v SLS najprej administrativno razbremenili kmeta npr. z združitvijo vseh inšpekcijskih služb v en organ, v okviru katerega bodo kmetije obiskovali inšpektorji v skupinah. Kmet bo tako lahko z inšpekcijskimi službami "opravil" naenkrat, v razmeroma kratkem času. Za učinkovitejše opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji bomo z davčnega vidika vzpostavili celovito obravnavo kmetije," še odgovarjajo v SLS.

ZAB: "Realno je, da se bodo kmetijske površine in objekti za primarno kmetijsko dejavnost obdavčili..."

»Kmetijstvo je panoga, ki jo država mora imeti in je tudi neposredno povezana z njo. Samooskrba države je najpomembnejša dejavnost, s katero se mora nova vlada spoprijeti. Obdavčevanje pa je na žalost smer, katere se ne moremo izogniti. Kakšna bo ta obdavčitev in v kolikšni meri bo vplivala na kmete in njihove kmetije, pa je vprašanje, ki mora biti urejeno obojestransko - s sodelovanjem države in kmetov. Realno je, da se bodo kmetijske površine in objekti za primarno kmetijsko dejavnost obdavčili. Trenutno je stopnja obdavčitve v višini 0,15 % za kmetijska zemljišča, 0,07 % za gozdna zemljišča, 0,30 % za kmetijske stavbe in 0,50 % za t.i. druge stavbe.

Če želimo ohraniti podeželje, in to je tudi v našem programu, je nujno potrebno pripraviti spremembe predloga nepremičninskega zakona. Obljubljamo, da bomo usmerili vse svoje sile v to, da se pravilno porazdeli nepremičninski davek. Strmeti moramo k razvoju kmetijstva in samooskrbe. To je cilj naše nove vlade. Z vzpodbujanjem kmetovanja na vseh površinah, pridobivamo na veličini obdelovalne zemlje, povečanjem proizvodov namenjenih za hrano in samooskrbo ter povečanju interesa za obdelovanje kmetijskih površin, ki so bila zapuščena ali opuščena," še dodajajo v Zavezništvu Alenke Bratušek, kjer tudi menijo, da so dopolnilne dejavnosti na kmetijah premalo razvite in za to krivijo birokratske ovire, ki so večkrat nečloveške.

"Dopolnilna dejavnost na kmetijah je priložnost, da iz slovenskega podeželja naredimo nekaj več. Nekaj, kar lahko doprinese dodano vrednost kmetijam in Sloveniji. In to je dodatna ponudba na kmetijah, ki zajema celotno turistično ponudbo, prodajo doma pridelanih kmetijskih izdelkov, vinogradniška ponudba, bi morala biti prioriteta slovenskega kmetijstva, ker le s tem lahko največ pripomoremo k temu, da se kmetijstvo na deželi ne bo opuščalo.

Sprašujemo se ali dopolnilna dejavnost na kmetiji resnično lahko spada med t.i. poslovno dejavnost. Naše prepričanje je, da kmetijska dejavnost na kmetiji samo povečuje vrednost kmetije same, ki na takšen način deluje bolj kvalitetno in uspešno ter s tem doprinese k še večjemu razvoju na kmetiji. Vzpodbujali bomo tovrstno dejavnost tudi naprej. V novi vladi pa si bomo prizadevali, da bo dopolnilna dejavnost na kmetiji obdavčena po davčni osnovi na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, kot je to že do sedaj. Pomagali pa bomo takim kmetijam, ki bodo z uvedbo dopolnilne dejavnosti na kmetiji, zmanjševale brezposelnost in se bodo družinski člani zaposlili doma, na kmetiji. Stimuliranje kmetovalcev k dopolnilnim dejavnostim, bomo uresničevali z npr. oprostitvijo plačila prispevkov do države za vsakega novega zaposlenega v prvem letu delovanja, prav tako v prvem letu delovanja s subvencioniranjem obveznega zdravstvenega zavarovanja za nove zaposlitve na kmetiji, prilagojen program črpanja evropskih sredstev, ki bo posebej namenjen vzpodbujanju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, itd."

NSI: "Nov izračun KD je za krščanske demokrate nesprejemljiv..."

Za ohranitev slovenskega kmetijstva in njegovo konkurenčnost je po mnenju krščanskih demokratov zelo pomembna davčna politika. " Ta mora biti naravnana tako, da bo enostavna in bo kmetovanje spodbujala, s čimer se bo obenem preprečevalo opuščanje kmetovanja, ki je v zadnjih letih v porastu. Obdavčitev v kmetijskem gospodarstvu močno vpliva na obdelanost kmetijskih zemljišč in s tem na razvoj in ohranitev poseljenosti podeželja. Krščanski demokrati bomo ohranili obstoječe možnosti, ki jih trenutno poznamo na področju obdavčitve kmetijskih obratov, in sicer: pavšalno obdavčitev (po oceni dohodka) na podlagi obstoječega katastrskega dohodka, ki mora dejansko oceniti dohodek za vsako kulturo in območje posebej ali obdavčitev po dejanskem dohodku za kmetije s specifično proizvodnjo, pri čemer je pri dopolnilnih dejavnostih nujno potrebno ohraniti možnost obdavčitve po normiranih stroških oz. vključitev v postopek enostavnega vodenja knjigovodstva."

Odločitev za eno ali drugo obliko obdavčitve bo bila po obljubah NSI prepuščena kmetijam, glede na višino celotnega prihodka in drugih dejavnikov. Pri tem pa opozarjajo, da bodo gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in ostalimi dopolnilnimi dejavnostmi, ki presegajo pogoje dopolnilnih dejavnosti, tako kot sedaj, obdavčene po dohodku iz dejavnosti, v katerega se vštevajo tudi ukrepi kmetijske politike. Glede nove metodologije izračuna KD pa menijo: "Nov izračun KD je za krščanske demokrate nesprejemljiv, saj je višina izračunov tudi nekajkrat višja od dotedanjega KD. Ravno zaradi tega smo podprli novelo zakona, ki odlaga prehod na ta sistem na leto 2016. Do takrat pa moramo doseči primerno spremembo zakona, ki bo preprečila takšno enormno in nerealno obdavčitev kmetov."

V NSI obljubljajo, da bodo v prizadevanju za razmah dopolnilnih dejavnosti na kmetijah nasprotovali in preprečevali vse oblike monopolov, ki škodujejo temu cilju. "Na manjših kmetijah ter območjih z omejenimi razvojnimi možnostmi je možno ohraniti kmetijske obrate le z različnimi oblikami dodatnega zaslužka. Še zlasti bo potrebno zavzeto delovati in ustvariti številne priložnosti za dopolnilne dejavnosti na turističnem področju, na področju predelave živil živalskega in rastlinskega izvora ter dejavnosti na področju energetike in drugih komunalnih in storitvenih dejavnosti. Osnovno skrb bomo namenjali povezovanju kmetij pri izvajanju dopolnilnih dejavnosti in oskrbi lokalnih oz. regionalnih trgov s kmetijskimi prehrambnimi artikli. V prizadevanju za te cilje bomo odločno podprli različne oblike zadružništva, ki mora tudi sicer povezovati majhno in nekonkurenčno slovensko kmetijstvo in uredili davčno politiko, ki trenutno dopolnilne dejavnosti ovira in ne deluje vzpodbudno. Zavedamo se, da vzpodbudna davčna politika - politika nižjih in preglednejših davkov in trošarin, omogoča dodatne zaposlitve na kmetijah in s tem lažje preživetje in tveganost za socialno ogroženost kmečkih družin."

SMC: " Spremembe, ki so bile argumentirane s potrebo po preprečevanju nelojalne konkurence, so po našem mnenju ciljale v popolnoma napačno smer..."

V stranki Mira Cerarja pravijo, da je "prehod na enoten sistem obdavčitve nepremičnin v državi nujen. Krpanja sedanje ureditve v smislu niansiranja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, nadomestil za uporabo gozdnih cest in podobno so po njihovem netransparentna, neučinkovita in v smislu enakosti pravic in dolžnosti državljank in državljanov, tudi nepravična. Kmetijstvo je seveda specifično in bi kot tako tudi moralo biti obravnavano pri obdavčitvi nepremičnin. Treba je upoštevati, da so zemljišča in gozdovi kmetijam osnovno delovno sredstvo."

Kot je še razumeti iz odgovora, ki so nam ga poslali, pa v Stranki Mira Cerarja še kolebajo med dvema možnostima na področju obdavčitve nepremičnin in sicer, "da se kmetijska in gozdna zemljišča izloči iz obdavčitve nepremičnin ali da se kmetijska in gozdna zemljišča obdavči po bistveno nižji stopnji (npr. 0,1% kmetijska zemljišča, 0,05% gozdovi, z moratorijem za gozdne površine, prizadete zaradi žleda). Podobno velja za hleve in pomožne kmetijske objekte; tudi za le-te si bodo prizadevali za obdavčenje po nižji stopnji, npr. 0,2%."

V SMC opozarjajo, da je sedanji sistem izračunavanja katastrskega dohodka zastarel. "Temelji na zakonu iz leta 1976, ko ni bilo tržnega gospodarstva in so bila razmerja cen, stroškov popolnoma drugačna od današnjih. Vmes pa je doživel že toliko sprememb, da je povsem nepregleden in je kot tak popolnoma neprimerna referenca. Kakršnokoli korigiranje obstoječega sistema zgolj krpanje popolnoma dotrajane strehe. Glede na vse podatkovne zbirke, s katerimi država upravlja za izvajanje ukrepov kmetijske politike, je na razpolago dovolj podatkov za realnejšo oceno dohodkov, ki bi upoštevala dejansko rabo in bonitetne razrede in druge značilnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč. Še vedno pa je priprava verodostojnih kalkulacij strokovno izrazito zahtevno delo, ki ga GURS lani očitno ni bil sposoben opraviti dovolj kompetentno."

V SMC napovedujejo, da bo še enkrat potrebno pristopiti k računanju, pri tem pa bolje vključiti strokovnjake KGZS in Kmetijskega inštituta Slovenije ter Statističnega urada in dodajajo: "Na dolgi rok pa bi si želeli, da se vse več kmetij dovolj ekonomsko okrepi in profesionalizira, da se bodo same odločile za vodenje računovodstva, ker je to način, s katerim bodo dvignili kakovost upravljanja svojih kmetij, s tem pa še dodatno izboljšali svoj ekonomski položaj."

In še pogled SMC na področje dopolnilnih dejavnosti: "Dodajanje vrednosti proizvodnji v sklopu dopolnilnih dejavnosti je za slovenske kmetije, ki so v povprečju izjemno majhne in obremenjene s težkimi pogoji za kmetijsko proizvodnjo, življenjskega pomena! Zato si bomo prizadevali za vzpostavitev razmer, da bi se še več kmetij odločilo za registracijo in opravljanje dopolnilnih dejavnosti.

Zadnji predlogi spremembe zakonodaje (Zakon o kmetijstvu) so šli v ravno obratni smeri od tega, saj zaostrujejo pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti (npr. v smislu znižanja maksimalnega dohodka, ki ga lahko take dejavnosti dosegajo in v smislu restrikcij na zaposlovanje). Spremembe, ki so bile argumentirane s potrebo po preprečevanju nelojalne konkurence, so po našem mnenju ciljale v popolnoma napačno smer. Največ nelojalne konkurence je v segmentu sive ekonomije, torej neprijavljenih dejavnosti (npr. neprijavljena prodaja mesa in mesnih izdelkov, vina,…). Tu je treba reševati problem - po eni strani z zakonodajo, ki bo spodbujala registracijo dejavnosti, po drugi strani pa z doslednejšim in zaostrenim nadzorom in kaznimi. Kar se tiče obdavčitve si bomo prizadevali za ohranitev možnosti pavšalne obdavčitve dohodnine.

---

 

To so obljube in odgovori osmih strank, o obdavčitvi kmetijstva, ki so nam jih posredovale v dogovorjenem roku. Ena od strank je odgovorila z zamudo, ostale pa se na naša vprašanja niso odzvale. Jutri pa boste lahko prebrali, kaj stranke obljubljajo glede zmanjševanja škode po divjadi in kaj menijo o zahtevah lastnikov gozdov, da se spremeni zakonodaja na področju gospodarjenja z gozdovi.