Damijana Medved
Če bomo imeli srečo, bomo vsi prej ali slej stari
Tako je v tokratnem pogovoru poudaril naš gost dr. Aleš Kogoj, zato velja za svoje duševno zdravje poskrbeti že tekom življenja. Duševne bolezni v starosti kot tudi starost sama so stigmatizirane, a naš sogovornik psihiater, dr. Aleš Kogoj, vodja gerontopsihiatrije na Psihiatrični kliniki v Ljubljani pravi, da ta stigma popušča.Duševna bolezen je namreč tako kot telesna – bolezen, ki pa jo je možno tudi uspešno zdraviti. V junijski oddaji Modrost v očeh smo tako pozornost namenili duševnemu zdravju.
Naš sogovornik je predstavil najpogostejše duševne bolezni, ki se pojavljajo v starosti in sicer so to depresija, demenca in delirij. Pri tem je pomembno poudariti, da bolniki svojih težav pogosto ne opazijo in jih prej opazijo svojci, ki so tako pred velikim izzivom, kako obolelega (ki je zase prepričan, da je povsem zdrav) prepričati, da obišče zdravnika.
Ne pozabimo: za duševno boleznijo lahko zboli vsak, nihče nima zagotovila, da se mu to ne more zgoditi, kar nam nalaga še večjo ponižnost in spoštovanje do vseh duševnih bolnikov. Kljub temu pa lahko marsikaj naredimo za svoje duševno zdravje že tekom življenja, tako da poskrbimo za telesno, socialno in umsko aktivnost.
Z gostom dr. Alešem Kogojem sva se dotaknila tudi samomora med starostniki, saj je med starostniki delež samomora zaskrbljujoče visok (v svetovnem merilu se v Sloveniji uvrščamo na nezavidljivo 5. mesto). Potrebno se je zavedati, da je daleč največji dejavnik tveganja za samomor depresija, zato je pravočasno prepoznavanje in zdravljenje depresije ključno za preprečevanje samomora. Depresijo se namreč da uspešno zdraviti. Naš gost nam je položil na srce nasvet, da če obstaja dilema ali poiskati pomoč ali ne, zagotovo poiščimo pomoč.
Pomembni znaki depresije v starosti so pomanjkanje energije, umik v svoj svet in najbolj pomembno, bolniki, ki so bili prej zelo tesnobni, potem pa nenadoma drastično spremenijo razpoloženje v umirjenost, je to lahko znak dokončne odločitve za samomor. Bistveno je, pravi dr. Kogoj, da stare ljudi poslušamo, da si zanje vzamemo čas – na tak način bomo tudi hitro zaznali morebitne težave in stiske. Ne bojmo se pogovora o samomoru, saj s tem lahko samomor tudi preprečimo.
Glede pomoči v duševni stiski je bistvena celostna obravnava bolnika, saj duše ne moremo ločiti od telesa, poleg tega marsikatera telesna bolezen lahko povzroči duševne motnje in tudi obratno.
Način pomoči je seveda odvisen od duševne motnje. Če depresija še ni zelo huda, si lahko veliko pomagamo tudi sami; s telesno aktivnostjo in nasploh z dejavnostmi, ki nam nudijo zadovoljstvo. Vsekakor pa se priporoča obiska strokovnjaka; osebnega zdravnika, ki nas nato napoti k specialistu.
Tudi v starosti je za zdravljenje duševnih motenj pomembna psihoterapija. Pomagajo pa lahko tudi zdravila. Ob tem poseben poudarek, da antidepresivi (zdravila za zdravljenje depresije) ne povzročajo odvisnosti (za razliko od benzodiazepinov) in je potrebno nekaj vztrajnosti pri jemanju, ker se učinek ne pokaže takoj.
Dr. Kogoj je omenjal tudi pozitiven vpliv šentjanževke pri depresiji, a je potrebno biti previden glede učinkovanja na vpliv drugih zdravil.
Pri demenci, ki je večinoma bolezen, ki je ne moremo pozdraviti, pa lahko uporabljamo zdravila, ki vsaj nekoliko zavrejo razvoj bolezenskih znakov.
