Maja Morela ČukMaja Morela Čuk
Andrej NovljanAndrej Novljan
Tone GorjupTone Gorjup
Podpis sporazuma med EU in Ukrajino. (foto: EC)
Podpis sporazuma med EU in Ukrajino. | (foto: EC)

Unija podpisala sporazume z Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo

Svet

Voditelji Evropske unije so se po sinočnji spominski slovesnosti ob 100. obletnici začetka 1. svetovne in delovni večerji v belgijskem mestu Ypres (íper) danes sešli na zasedanju v Bruslju. Podpisali so sporazume o krepitvi vezi z Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo. Po pričakovanjih bodo kljub britanskemu nasprotovanju predlagali Jean-Clauda Junckerja za predsednika Evropske komisije. Nadaljujejo tudi razpravo o prednostnih nalogah Unije. Slovenijo na vrhu zastopa premierka Alenka Bratušek.

Voditelji Evropske unije so v Bruslju podpisali sporazume o krepitvi političnih in gospodarskih vezi z Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo. Vsi trije voditelji, ukrajinski predsednik Petro Porošenko, gruzijski premier Irakli Garibashvili in moldavski premier Iurie Leanca, so izrazili navdušenje nad »zgodovinskim podpisom« in upajo, da bodo njihove države nekoč postale članice evropske družine. »Kakšen dan! To je najpomembnejši dan za mojo državo po neodvisnosti ... Ta podpis kaže, kako dramatično se lahko stvari spremenijo v zelo kratkem času,« je poudaril Porošenko in dodal, da je Ukrajina k temu podpisu sedem let korakala po trnovi poti.

»Ta podpis je točka prihoda po dveh desetletjih krepitve naših odnosov. Obenem je to točka začetka najambicioznejšega zunanjega odnosa, ki ga je kdaj razvila EU. Ti sporazumi niso končna postaja našega sodelovanja,« je povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. «To je zgodovinski dan za vse tri države in za EU,« pa je izpostavil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Ob tem je trojico opozoril pred iluzijami, da bo naloga lahka, in izpostavil pomen narodne enotnosti, ki je ne more nadomestiti noben sporazum.

Cameron ostal osamljen, Juncker bo kandidat za predsednika Evropske komisije

Po več tednih političnih preigravanj, poskusov prepričevanj in podkupovanj ter tudi nekaterih zelo osebnih napadov, bodo voditelji osemindvajseterice kljub še vedno zelo glasnemu nasprotovanju britanskega premierja Davida Camerona za novega predsednika Evropske komisije predlagali nekdanjega luksemburškega premierja in nekdanjega vodjo evroskupine ter kandidata na evropskih volitvah zmagovite Evropske ljudske stranke Jean-Clauda Junckerja.

Britanski premier je tako v nasprotovanju imenovanju Junckerja za prvega moža Evropske komisije ostal praktično sam. Prepričan je, da je Juncker preveč naklonjen še tesnejšemu političnemu povezovanju Unije, da ne bo glas reform in sprememb, ki so potrebne v Evropi, in da bi tako lahko blokiral spremembe v Uniji, za katere se zavzema Velika Britanija.

Cameron vztraja, da se bo Velika Britanija ponovno pogajala o svojem članstvu v Uniji in da bo, če bo njegova konservativna stranka prihodnje leto zmagala na parlamentarnih volitvah, pred koncem leta 2017 izpeljal referendum o članstvu Velike Britanije v Uniji.

Juncker ima tudi podporo Slovenije, je poudarila predsednica vlade Alenka Bratušek. Ob tem je izpostavila, da se bo danes zavzemala za to, da bi vsaj enega od vodilnih položajev v uniji zasedla ženska.

Svet, Evropska Unija
David z bratom in chabo kokoškami (photo: osebni arhiv) David z bratom in chabo kokoškami (photo: osebni arhiv)

Za rojstni dan si je zaželel valilnik

Petnajst letni David Hrup Mavsar je mladenič mnogoterih talentov, vendar poleg šole in treningov odbojke živi za svoj hobi. Redi namreč kokoške japonske pasme chabo, s katerimi se na tekmovanjih ...

Med izvedbo Pesmi tisočerih zvonov v počastitev življenjskega jubileja g. Zvoneta Štrublja v slovenski župniji v Stuttgartu. (photo: MB) Med izvedbo Pesmi tisočerih zvonov v počastitev življenjskega jubileja g. Zvoneta Štrublja v slovenski župniji v Stuttgartu. (photo: MB)

Ko smo v pesmi kot eno

Pokojni salezijanski bogoslovec Ciril Ogorevc je v devetdesetih letih zbiral mladinske ansamble in posamezne pevce ter glasbenike z vseh koncev Slovenije, ki so delovali na področju ritmične ...

Gosta oddaje Pogovor o sta bila vodja IPP dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice - Zveze Anita Prelec (photo: STA in osebni arhiv) Gosta oddaje Pogovor o sta bila vodja IPP dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice - Zveze Anita Prelec (photo: STA in osebni arhiv)

O težavah ljubljanske urgence

Vse raziskave po svetu so pokazale, da je najpomembnejši vzrok kopičenja bolnikov na urgencah zasedenost bolnišnic. »Ko je ta zasedenost nekje preko 80-odstotna, začne kopičenje eksponentno ...