Koruza, suša
Nova pravila o gojenju gensko spremenjenih poljščin
Svet
Okoljski ministri držav Evropske unije so po štirih letih pogajanj dosegli dogovor o novih pravilih za pridelovanje gensko spremenjenih poljščin. Po novem bodo lahko članice Unije omejile ali prepovedale pridelovanje gensko spremenjenih poljščin na svojem ozemlju, tudi če bo gojenje tovrstnih rastlin dovoljevala evropska zakonodaja. Dogovor mora potrditi še Evropski parlament.
Država članica EU bo po novem lahko omejila ali prepovedala gojenje gensko spremenjene poljščine (GSO), tudi če bo proizvajalec dobil zeleno luč Evropske unije. Prepoved bo lahko uvedla le za del ali za celotno ozemlje. Nova pravila vključujejo seznam razlogov, iz katerih lahko članice omejijo ali prepovedo pridelavo gensko spremenjenih poljščin: to so okoljski in socioekonomski razlogi, raba zemljišč, urbanistično načrtovanje in cilji kmetijske politike. Vse članice pa bodo morale dovoliti tranzit gensko spremenjenih proizvodov čez svoje ozemlje. Nova pravila vključujejo tudi klavzulo o pregledu direktive po štirih letih. Francoska ministrica za okolje Segolene Royal: »Po novem sistemu se bodo države lahko same odločile, ali želijo na svojem ozemlju gojiti gensko spremenjene poljščine.«
Nasprotnice so namreč dolga leta blokirale odobritve novih GSO po vsej Uniji. Dogovora tudi tokrat nista podpisala Belgija in Luksemburg, češ da utegne sprožiti plaz novih vlog multinacionalk. Več držav je opozorilo na čezmejne učinke njihovega gojenja.
Na koristi novih tehnologij za prehransko varnost in konkurenčnost Evrope je opozorila Španija, edina članica z obsežnejšo predelavo v Uniji že odobrene gensko spremenjene koruze. Španska ministrica za okolje, kmetijstvo in prehrano Isabel Garcia Tejerina. »Javnost pogosto dvomi o izsledkih naših raziskav. To opravljajo znanstveniki, odgovorni za zagotavljanje prehranske varnosti v Evropi.« Kompromis okoljskih ministrov bodo morali presoditi še evropski poslanci.
Slovenija z najstrožjo direktivo v EU
Slovenijo je v razpravi zastopala namestnica veleposlanika pri EU Metka Ipavic. Naša država je kompromis podprla, saj je to prvi korak v smeri celovitega reševanja problematike dovoljevanja pridelave GSO na ravni EU, je pojasnila Ipavičeva. Ob tem je posebej pozdravila vključitev klavzule o pregledu direktive, ker je na tem področju v EU do neke mere treba voditi enotno politiko in ker se je izkazal obstoječ postopek dovoljevanja GSO za slabega.
"Slovensko mnenje je do pridelavi GSO izrazito odklonilno, zato menimo, da je treba zakonodajni okvir na ravni EU dolgoročno tako izboljšati, da ne bo nobenih dvomov glede uporabe GSO na vseh področjih," je še poudarila Ipavičeva.
Slovenija, kjer ni pridelave GSO, je to področje uredila z zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki je eden najstrožjih v EU. Zakon predvideva prijavo vsake pridelave GSO in upoštevanje ustreznih varovalnih pasov.
Greenpeace: Predpis ima pomanjkljivosti
V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace opozarjajo, da je kompromis, dosežen po štirih letih pogajanj, poln pravnih lukenj. "Okoljski ministri želijo zagotoviti članicam pravico, da prepovedo pridelavo GSO na svojem ozemlju, a danes dogovorjeno besedilo ne izpolnjuje te obljube. Članice, ki želijo reči 'ne' GSO, bodo še vedno izpostavljene pravnim napadom biotehnološke industrije," je poudaril predstavnik Greenpeacea Marco Contiero. V Greenpeaceu tako pozivajo evropske poslance, naj okrepijo zakonodajo, tako da bo ta ta članicam resnično zagotovila trdno pravno podlago za prepoved pridelave GSO na njihovem ozemlju.
