Jure SešekJure Sešek
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Alen SalihovićAlen Salihović

Hrvaški Agrokor prevzema Mercator

Slovenija | 26.06.2014, 16:01 Andrej Šinko

Agrokor bo v kratkem uradno postal novi večinski lastnik Mercatorja. Za približno 53 odstotni delež naj bi hrvaški trgovec odštel 172 milijonov evrov. Po prevzemu omenjenega deleža bo v skladu z zakonodajo Agrokor moral objaviti še prevzemno ponudbo za preostali del slovenskega trgovca, tako da naj bi za vse delnice Mercatorja odštel približno 325 milijonov evrov. Agrokor naj bi poleg tega zagotovil Mercatorju 225 milijonov evrov podrejenega posojila, od česar naj bi banke prejele 200 milijonov evrov za poplačilo dolgov, preostanek pa naj bi bil namenjen za obratni kapital.

Prodajno pogodbo sta konzorcij prodajalcev in Agrokor sklenila junija lani, po njej pa je hrvaški trgovec za delnico Mercatorja ponujal 120 evrov. Rok za prodajo se je iztekel konec februarja, nato pa je bil podaljšan do konca junija. Hrvaški strani je ob tem uspelo zbiti vrednost delnice v pogodbi na 86 evrov, kar naj bi bila tudi zdajšnja cena. Novinarka Financ Petra Sovdat, ki spremlja prodajo pravi, da je to v tem trenutku dobra cena, saj lastniški kapital v Mercatorju ni vreden nič, prav tako pa je bila druga ponudba veliko slabša. Mercatorjeva delnica je bila največ vredna 31. avgusta 2007, ko bi bilo zanjo potrebno odšteti 420 evrov.

V zadnjih dneh so se sicer spet okrepili strahovi, da bi lahko imel Agrokorjev prevzem Mercatorja negativne posledice za zaposlene. Sovdatova meni, da „se mora družba racionalizirat. To pomeni tudi odpuščanja. Približno 1100 ljudi so v Mercatorju že odpustili, več ali manj sicer na tujih trgih. Verjetno pa se bo število zaposlenih še zniževalo, predvsem na Hrvaškem.“ Ob prevzemu pa se pojavljajo tudi ugibanja, kaj bo z dobavitelji in nasploh z gospodarstvom, saj celotna prodaja Mercatorjeve mreže predstavlja od osem do 10 odstotkov bruto domačega proizvoda. V skupini pa je samo v Sloveniji nekaj več kot 11.000 zaposlenih, celotna dobaviteljska mreža pa vzdržuje 23.000 do 32.000 delovnih mest. Skupina Mercator je lani beležila skoraj 17 milijonov evrov izgube, družba Mercator pa dobrih 35 milijonov evrov čiste izgube. Skupina je lani sicer zmanjšala svojo neto zadolženost za 4,5 odstotka na 977 milijonov evrov.

Odzivi na prodajo Mercatorja

Podobno kot pri številnih drugih vprašanjih so stranke glede prodaje Mercatorja različnih mnenj. Prvak PS Zoran Jankovič poudarja, da bi Mercator moral ostati v slovenski lasti. Na vprašanje, zakaj prodaje največjega slovenskega trgovca ni preprečil v času, ko je njegova stranka vodila vlado, pa je dejal, da so v vladi imeli neoliberalce, ki da bi vse prodali, tudi državo, če bi se dalo. Čeprav se je s privatizacijo državnih podjetij ukvarjala tudi zdajšnja vlada v odhodu, predsednica Alenka Bratušek s prstom glede prodaje Mercatorja kaže na vlado Janeza Janše. Predsednik SD Dejan Židan sicer pravi, da bi Bratuškova lahko preprečila prodajo Mercatorja, a da je ni. Ob tem pa dodaja, da je način prevzema Mercatorja, podoben najhujšim oblikam tajkunskih prevzemov. V DL menijo, da je prodaja dobra novica. Njihov poslanec Marko Pavlišič pa dodaja, da je to tudi korak stran od nacionalno-interesnih pravljic. V SDS upajo samo, da se bo novi lastnik obnašal odgovorno, kar zajema skrb za zaposlene, skrb za dobavitelje in skrb za okolje. Predsednik DeSUS Karl Erjavec pravi, da so v stranki prodaji Mercatorja ves čas nasprotovali. To pa zato ker se je pokazalo, da se posel vodi izjemno netransparentno in ima lahko zelo hude posledice za sistem, zaposlene in slovenske dobavitelje. Podobno tudi v SLS menijo, da bi morali postopek prodaje že zdavnaj razveljaviti in ga začeli znova. Po njihovem mnenju bi se pod spremenjenimi pogoji zagotovo našli tudi ustreznejši interesenti na strani kupcev. V NSi poudarjajo, da je prodaja Mercatorja Agrokorju učni primer slabega vodenja in slabih političnih odločitev, do katerih je prihajalo v času levih vlad. Škoda, ki jo je vladajoča politika v vseh teh letih povzročila z nasprotovanjem prodaji Mercatorja, pa po zadnjih ocenah znaša kar 280 milijonov evrov, še dodajajo.

Slovenija, Politika, Kmetijstvo
Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: ) Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: )

Živela sem z romantičnim narcisom

Vse, kar si je Petra Strelec želela, je bila ljubezen, spoštovanje, nežnost in varnost. Vse tisto torej, kar ji je manjkalo v zgodnjem otroštvu, je iskala v moškem. Tega ni našla. V času ...