Ne imej v svoji vreči dveh vrst uteži…(5 Mz 25, 13)

Slovenija | 26.06.2014, 16:06

V knjigi Il comportamento sessuale della donna (Spolno vedenje ženske), ki ga je izdala Zadruga Bompiani v Milanu leta 1950 in je italijanski prevod dela ameriškega znanstvenika Alfreda Charlesa Kinseya, berem na straneh 159 in 160 takole:

“Ko bi deklica ne bila pod vplivom ostre vzgoje ni rečeno, da bi jo vznemirili spolni dotiki, kakor so bili tisti, ki so se pojavili v teh primerih (spolni dotiki z odraslimi moškimi). Težko razumemo zakaj naj bi se deklica, razen, da temu ne botruje stroga vzgoja, razburila/vznemirila, ko se nekdo dotika njenih spolnih telesnih udov oz. ko bi videla genitalije drugih oseb ali ko bi doživela še bolj očitne spolne dotike. Deklice, ki jih starši in vzgojitelji stalno opozarjajo na dotike z odraslimi in ki ne prejemajo nikakršnega pojasnila o resnični naravi prepovedanih dotikov se histerično obnašajo vsakokrat, ko se jim približa odrasla oseba ali se ustavi z njimi na cesti v pogovoru ali jih poboža ali jim predlaga, da bi kaj naredila z njimi, četudi nima ta oseba nobenega namena spolnega občevanja (…).

Obstajajo, seveda, primeri odraslih, ki so povzročili telesne poškodbe deklicam s katerimi so imeli spolne dotike. O njih obstajajo življenjepisi, a je takih primerov zelo skrčeno število, javnost pa bi se morala naučiti ločevati med dotiki takih razsežnosti od onih dotikov z odraslimi, ki po vsej verjetnosti ne morejo povzročiti deklici nobene vidne poškodbe. Navadno se le se starši vznemirjajo. “

Alfred Charlea Kinsey se je v svojem življenju na poseben način ukvarjal s proučevanjem spolnosti in spolne dejavnosti moškega in ženske. S pomočjo raziskovanj in mnogih praktičnih poizkusov je skušal dokazati, da je človek bitje z najrazličnejšimi spolnimi nagoni, predstavami in usmerjenostmi.

Ta znanstvenikova trditev me ne bega tako kakor mišljenje, da je kakršnakoli oblika spolne dejavnosti naravna in zato dovoljena oz. celo zaželena.

Kinseyeva teorija in njegov nauk sta postavila temelj spolni revoluciji šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki so povzročile tako v Evripi kot tudi v Ameriki znane študentske kontestacije in danes že splošno znano in upeljano spolno revolucijo.

Po njegovem mnenju je telesni odnos med otrokom in odraslim nekaj naravnega in če smo ga v preteklosti prikrivali in tajili, danes pa ga celo obsojamo, je to samo zaradi napačne vzgoje, ki so jo vsiljevale takratne malomeščanske puritanistične vizije, med njimi na poseben način nauk Cerkve.

Njegove teorije in takih izpeljevanj ne sprejemam in popolnoma odklanjam, saj temelji njegova šola na Darwinovi misli o človeku kot razviti živali, brez pridiha duha in duše. A kljub temu me njegova beseda ne razburja tako staršno, kakor me dejstvo, da mu je leta 1940 Rockefeller Foundation podarila precejšnjo vsoto denarja za svoje raziskovanje in delovanje. To ustanovo je leta 1913 otvoril John Davison Rockefeller, naftni posestnik iz Združenih držav Amerike, ki si je postavil kot prvi cilj spodbujati dobrobit in dobro počutje vsega človeštva.

Rockefeller Foundation je redni in posebni gost Organizacije združenih narodov. Zaradi močnega ekonomskega lastništva je zelo cenjena stranka in jo Združeni narodi podpirajo. Podpirajo njeno raziskovalno delo na području bioetike, ki jo vodi prepričanje, da je smrt nedolžnih otrok in odraslih v zdravstvene namene sprejemljiva in opravičljiva, če koristi večini prebivalcev na svetu. (Tudi Hitler je imel to načelo, a mi ni znano, da bi ga javnost podpirala v tem mišljenju; in tudi Stalin se je opredelil v tem smislu, pa je njegova Sovjestka zveza že propadla).

Leta 2010 je evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije izdal posebno navodilo o spolni vzgoji otrok. Ne spolno dozorelih otrok, ampak vseh otrok, od novorjenih dalje. V navodilu se skriva prikrito mišljenje Rockefellerjeve fundacije, ki trdi, da je vse dovoljeno, ker je vse naravno. Korak od takega mišljenja do javno in politično priznane in potrjene prakse pedofilije je zelo, zelo kratek. Sicer pa, kako naj ne bo kratek, če je napisan v luči Kynsejeve metode, ki jo spodbuja Rockfeller, jo podpirajo Združeni narodi, jo sprejema evropski šolski sistem.

Tudi 5. februarja letos se je oglasila Organizacija ydruženih narodov. V posebnem dokumentu, ki ga je poslala Svetemu sedežu v Rimu je zapisala, da je Cerkev dovoljevala redovnikom spolno zlorabljati desetine tisočev otrok in odraščajočih. Zahtevala je naj v trenutku umaknejo s svojega mesta vse, ki so odgovorni za taka dejanja, naj jih izročijo državnim oblastem in naj odprejo arhive o procesih proti pedofilom in cerkvenim možem, ki so se z njimi umazali in jih je Cerkev prikrivala. Predstavica OZN Kristen Sandberg je še dodala, da je Vatikan prekršil konvencije o pravicah mladoletnih in dodala, “da niso naredili vsega, kar bi morali narediti.”

In sedaj vprašujem sebe in vas, cenjeni poslušalke in poslušalci: naj pohvalimo OZN, ki podpira Kinseyevo pedofilijo ali naj pohvalimo OZN, ki graja Cerkveno pedofilijo?