Petra Gorše
Naredimo prvi korak, tudi če je majhen
| 03.06.2014, 14:36 Petra Stopar
Za začetek naj povem, da so misli, ki so se mi utrnile v naslednjih minutah, ob koncu tega razmišljanja morda nehote končale na drugačnem mestu, kot ga začenjam. Pa vendar se boste najverjetneje strinjali, da je svet, o katerem bom v začetku govorila, posredno močno povezan z našimi samopodobami in načinom, kako delujemo.
Novinarji, časnikarji ali ostali, ki delajo v svetu medijev, smo pomemben in nezanemarljiv dejavnik pri ustvarjanju družbene podobe, javne miselnosti in načina posameznikovega razmišljanja. Imamo moč spreminjati tok dogodkov in načina razumevanja določenih pojavov, stvari, celo oseb. Naš vpliv seže v skoraj vsak dom in vsakdan slehernega človeka. To danes ni samo realnost odraslih, ampak tudi mladih in otrok.
Žal v svoji delovni naglici in želji po čim bolj izpopolnjenih prispevkih in zgodbah velikokrat pozabimo na ta velik vpliv, ki ga imamo. Ne rečejo nam zaman predstavniki četrte oblasti, takoj za izvršilno. Večinoma je poimenovanje četrte oblasti ali sedme sile povezano z mislijo na negativno usmerjeno poročanje o dogodkih, na nadzor ali bdenje nad potezami javnih oseb – politikov, gospodarstvenikov, cerkvenih dostojanstvenikov ali zvezdnikov.
Toda, če lahko gremo v to smer, da o nekom ustvarjamo negativno podobo, ga prikazujemo kot nekoga, ki ima nekaj za hrbtom, potem to pomeni, da gremo lahko tudi v drugo smer. Ta pa je – da širimo pozitivne ideje, dogodke in dejanja oseb, prikazanih v pozitivni luči. Tudi s tem lahko spreminjamo svet in naše doživljanje sveta na boljše. Kdo pravi, da je gospodarska in finančna kriza vsepovsod, da je ozračje za ustvarjanje novih podjetij, novih delovnih mest in inovacij slabo, da ni sredstev za razvoj? Seveda, marsikdo poudarja, da se lahko v krizi rodi ena od najboljših priložnosti za nov začetek, za uspeh na nekem področju. In tudi jaz v to verjamem. Vsak ima sam možnost, da si ustvari svoj svet uspešne gospodarske rasti, z borznimi podatki na zeleni veji, ali pa preprosto iz tega, kar ima, kar je in kar zna, naredi nekaj edinstvenega.
Včasih slišimo koga reči, da je za spremembe v praksi najprej potreben premik v glavah. Fraza je že tako oguljena, da morda nikogar več ne gane. Lahko jo je izreči, a pomembno se je tega tudi zavedati in ukrepati. Treba se je resnično izobraziti o tem, da ima vsak od nas v sebi velik potencial za to, da svoje življenje spremeni v čudovito in osrečujoče popotovanje, in ne zaspi na lovorikah.
Zato je kdaj pa kdaj dobro, da za nekaj časa ugasnemo televizijo, utišamo neželene novice in se odklopimo od medijskih vsebin, ki so podane na negativen način. Tako bomo tudi sami pri sebi nehali razmišljati na način, da nam vedno nekaj manjka. Saj veste, v medijih se to sliši nekako takole: Ni denarja, ni gospodarske rasti, ni miru, ni pravice … ni upanja? Bi se s tem kar sprijaznili ali bi delali proti temu? Kaj pa, če bi najprej začeli pri sebi in s svojo spremembo dokazali, da se da, če se hoče? Da obstaja pot do veselja, sreče in izpolnjenega življenja, ne glede na trenutne okoliščine? Tudi če menite, da je nemogoče. Vas izzivam, da naredite prvi korak. Tudi če je ta korak majhen, je pomemben.
In pomembno je, da imamo cilje, sanje. Zato začnite namensko slediti svojemu cilju – vzemite stvari v svoje roke in ukrepajte. Naredite prvi korak. Tudi, če ne veste, kje bi začeli, tudi, če ta korak pomeni (samo) iti na volitve, recimo …
Zapomnimo si, da je na svetu živelo in še živi veliko posameznikov, ki so, preden so postali uspešni in naredili veliko dobrega za človeštvo, najprej tudi sami bili na dnu, skorajda brez vsega, so živeli na robu. Vsem pa je bilo skupno to, da imeli sanje in so verjeli vase. Zato začnimo tudi mi verjeti vase, v svoje sposobnosti, talente in ne podlegajmo reklamnim potezam, ideološkim podpihovanjem ali čemurkoli, kar bi nas odneslo s poti, na katero smo se podali.
Ob tem pa ne pozabimo na tiste, ki nam lahko pomagajo in nas na naši poti podprejo, na naše bližnje in prijatelje, kajti prav v težkih in na videz brezupnih časih nam pristna in iskrena povezanost z njimi še kako pride v pomoč. Zraven pa v svoje srce povabimo še Njegov glas, da bo naš končni in glavni zgled.