V Evropski parlament SDS, N.Si in SLS, Verjamem, DeSUS ter SD
Slovenija | 26.05.2014, 00:30
Tudi začasni uradni delni izidi Državne volilne komisije kažejo, da je zmagovalka evropskih volitev v Sloveniji lista SDS. Dobila je tri sedeže v novi sestavi Evropskega parlamenta. Skupni lista N.Si in SLS pripadata dva mandata, po enega so dobile še liste Verjamem, DeSUS in SD. Volilna udeležba je bila 24,08-odstotna.
Predsednik Državne volilne komisije Anton Gašper Frantar je sporočil, da je lista SDS dobila 24,86 odstotka glasov, skupno listo N.Si in SLS je podprlo 16,46, listo Verjamem 10,5, DeSUS 8,16 in SD 8,05 odstotka volivcev.
Kako so se odrezale ostale liste? PS je dobila 6,62, Združena levica 5,48, Konkretno 4,86, SNS 4,05, Sanjska služba 3,59, Piratska stranka Slovenije 2,58, Solidarnost 1,67, DL 1,12, Zares 0,91, Zeleni Slovenije 0,73 in Slovenski narod 0,35 odstotka glasov.
Novi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu bodo postali: Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin iz SDS, z liste N.Si in SLS Lojze Peterle in Franc Bogovič, listo Verjamem bo zastopal Igor Šoltes, DeSUS Ivo Vajgl in SD Tanja Fajon. Vsi razen Šulinove so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi. Največ preferenčnih glasov je dobil Zver (57.030), med izvoljenimi poslanci sledijo Peterle (31.409), Šoltes (30.415), Vajgl (21.214), Fajonova (11.389), Tomčeva (10.696) in Bogovič (7762). Slednji je bil s preferenčnimi glasovi za evropskega poslanca izvoljen z zadnjega, osmega mesta na listi N.Si in SLS. Fajonova je bila na listi SD na drugem mestu, a je s preferenčnimi glasovi prehitela nosilca liste, predsednika stranke Igorja Lukšiča. Več preferenčnih glasov kot Fajonova in Bogovič so dobili Jože Mencinger (PS), Jelko Kacin (Konkretno) in Zmago Jelinčič (SNS), a so zaradi slabšega uspeha list, na katerih so nastopali, ostali pred vrati Evropskega parlamenta.
Najnižja volilna udeležba na evropskih volitvah pri nas
Volilna udeležba na tokratnih evropskih volitvah v Sloveniji je bila 24,08-odstotna, najnižja do zdaj. Leta 2004 je namreč na volišča prišlo 28,35, leta 2009 28,37 odstotka. volivcev Udeležba na volitvah v Sloveniji je tudi precej nižja kot na ravni vse Evropske unije, saj je tam na volišča prišlo 43,11 odstotka volivcev.
Na kratko o novih predstavnikih Slovenije v Evropskem parlamentu
Milan Zver, podpredsednik SDS, je bil v Evropski parlament izvoljen že drugič, tudi v novem mandatu namerava delati na področju šolstva in kmetijstva. Zver se je sicer rodil 25. maja 1962 v Ljubljani, šolal se je v Destrniku in na Ptuju. Študiral je na Fakulteti za družbene vede, kjer je doktoriral s področja obče politologije. Je avtor mnogih študij, člankov in knjig, bil je tudi univerzitetni učitelj. Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je bil na listi SDS izvoljen za poslanca, a je nato postal minister za šolstvo v vladi Janeza Janše. Leta 2012 je s podporo strank SDS in N.Si kandidiral na predsedniških volitvah, a se ni uvrstil v drugi krog.
Romana Tomc z izvolitvijo za evropsko poslanko zapušča slovenski parlament, v katerem je bila vidna predvsem kot poznavalka finančne politike. Tudi v Evropskem parlamentu si bo, kot zagotavlja, prizadevala za stabilno finančno in gospodarsko politiko s ciljem socialne varnosti. Tomčeva se je rodila 2. novembra 1965 v Ljubljani. Po končani gimnaziji je nadaljevala študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in diplomirala na smeri za ekonomske odnose s tujino. Prvič se je redno zaposlila na Davčni upravi Republike Slovenije, v tistem času imenovani Republiški upravi za javne prihodke, največji del poklicne poti je bila zaposlena na Gospodarski zbornici Slovenije. Večina področij, na katerih je bila dejavna, je povezana z razvojem podjetništva in malega gospodarstva. V začetku leta 2007 je bila na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve imenovana za direktorico direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela, leto pozneje je bila na istem ministrstvu imenovana za državno sekretarko. Tri leta zatem je vodila Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, leta 2011 je bila na listi SDS izvoljena za poslanko državnega zbora. Bila je tudi podpredsednica parlamenta, vendar je nedavno s tega mesta odstopila.
Patricija Šulin se namerava kot evropska poslanka posvetiti predvsem področju financ in gospodarstva. Po poklicu je višja davčna inšpektorica. Februarja 2012, potem ko je bila imenovana tedanja vlada Janeza Janše, je v državnem zboru zamenjala Zvonka Černača. V poslanskih klopeh je ostala le dobro leto dni, saj je Černač marca 2013 po padcu Janševe vlade znova prevzel funkcijo poslanca. Pred prihodom v parlament je bila od leta 1997 zaposlena na novogoriškem davčnem uradu, na Davčni upravi Republike Slovenije dela tudi zdaj. Na zadnjih lokalnih volitvah je bila izvoljena v novogoriški mestni svet. Rodila se je novembra 1965, je iz Trnovega pri Gorici. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana organizatorka dela.
Pred Lojzetom Peterletom je že tretji mandat v Evropskem parlamentu. Rojen je bil leta 1948 v Čužnji vasi pri Trebnjem, na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral iz zgodovine in geografije. Med letoma 1990 in 1992 je bil kot predsednik Slovenskih krščanskih demokratov predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Ko je leta 1992 vodenje vlade prevzel Janez Drnovšek, je Peterle postal podpredsednik vlade in zunanji minister. Leta 1994 je s položaja odstopil. Leta 2000 je soustanovil stranko Novo Slovenijo - krščansko ljudsko stranko, istega leta je v vladi Andreja Bajuka opravljal funkcijo zunanjega ministra. Po volitvah leta 2000 je postal poslanec državnega zbora. Leta 2007 je bil kandidat za predsednika države, a je v drugem krogu izgubil proti Danilu Türku. Peterle je v preteklih mandatih v Evropskem parlamentu deloval v več odborih, v ospredju njegove pozornosti je zdravje oziroma boj proti raku, ki ga je tudi sam prebolel. Tudi v novem mandatu se namerava ukvarjati s področjem zdravja in delati v zunanjepolitičnem odboru.
Franc Bogovič je od lani predsednik SLS. Veliko političnih izkušenj si je nabral na lokalni ravni. Bogovič se je rodil 2. februarja 1963 na Velikem Kamnu pri Koprivnici. Po končani gimnaziji v Brežicah je na mariborski univerzi doštudiral agronomijo. Pred ustanovitvijo družinskega podjetja, ki ga je vodil osem let, je bil zaposlen v podjetju Agrokombinat Krško. V lokalno politiko se je leta 1986 vključil kot predsednik krajevne skupnosti v Koprivnici. Decembra leta 1998 je bil prvič izvoljen za župana Krškega. Funkcijo župana je opravljal trinajst let. V državni zbor je bil prvič izvoljen leta 2008 in do leta 2011 je opravljal obe funkciji hkrati. Od februarja 2012 do marca 2013 je bil minister za kmetijstvo in okolje v drugi vladi Janeza Janše.
Dolgoletni predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je po veliko ugibanjih na politični parket stopil nedavno in to uspešno. Na tokratnih evropskih volitvah si je izboril sedež v Evropskem parlamentu. Napovedal je, da se bo v Bruslju osredotočil na področji financ in zdravstva. Šoltes se je rodil 22. avgusta 1964 v Ljubljani. Diplomiral je na pravni fakulteti, leta 2008 je nato na fakulteti za družbene vede doktoriral s področja javnih naročil. Državni zbor ga je leta 1997 izvolil za člana državne revizijske komisije, potem za direktorja urada za javna naročila, nato za prvega pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Za predsednika računskega sodišča je bil prvič postavljen maja 2004. Drugi mandat na čelu računskega sodišča se mu je iztekel konec maja 2013, za novega se ni potegoval. Julija istega leta je Šoltes potrdil, da se pogovarja o morebitni ustanovitvi stranke. S somišljeniki je ustanovil društvo Verjamem in dopustil možnost, da preraste v stranko.
Za Iva Vajgla bo to že drugi mandat evropskega poslanca. Prvič je to mesto zasedel leta 2009, ko je bil izvoljen na listi stranke Zares. Z njo se je razšel, letos je bil v Evropski parlament izvoljen na listi DeSUS. Rojen je bil leta 1943 v Mariboru, študij je končal na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, že med študijem se je ukvarjal z novinarstvom. Pozneje je služboval v dopisništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug v Ljubljani, nato kot dopisnik v Trstu in Bonnu. V diplomacijo je vstopil leta 1980. Bil je generalni konzul SFRJ v Clevelandu, nato je bil od 1988 do leta 1991 predstavnik za tisk tedanjega jugoslovanskega zunanjega ministrstva. Med letoma 1992 in 1996 je bil veleposlanik Slovenije v Stockholmu, nato državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve. Od leta 1998 do 2002 je služboval kot veleposlanik v Avstriji, nato je bil do leta 2004 veleposlanik v Berlinu. Bil je tudi minister za zunanje zadeve v vladi Antona Ropa in svetovalec predsednika republike Janeza Drnovška. V letih 2008 in 2009 je bil poslanec stranke Zares v državnem zboru in tudi predsednik odbora za zunanjo politiko. V prvem mandatu v Evropskem parlamentu se je največ ukvarjal z zunanjo politiko, znano je njegovo zavzemanje za rešitev konflikta v Zahodni Sahari. Zunanjepolitičnim temam se namerava posvečati tudi v prihodnje, poleg tega se bo ukvarjal s problemi starejših.
Svojega drugega mandata v Evropskem parlamentu se veseli tudi Tanja Fajon. Na politično prizorišče je stopila pred evropskimi volitvami leta 2009 in že v prvo ji je - tako kot letos tudi takrat na drugem mestu liste SD - uspel vstop v evropske poslanske klopi. Fajonova je bila rojena leta 1971 v Ljubljani. Leta 1995 je diplomirala z novinarstva na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, študij je nadaljevala na Univerzi v Parizu in leta 2005 postala magistra znanosti na področju mednarodne politike. Poklicno pot je začela že v študijskih letih, leta 1991 kot novinarka na Radiu Glas Ljubljane in dnevniku Republika. Pozneje je delala na RTV Slovenija, nazadnje od leta 2001 kot dopisnica iz Bruslja. V iztekajočem se mandatu Evropskega parlamenta je bila članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter delegacije za odnose med Evropsko unijo in ZDA. Obenem je bila nadomestna članica odbora za zunanje zadeve ter delegacije za odnose povezave z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno Goro ter Kosovom. Leto in pol, kolikor je obstajal, je poleg tega delala v posebnem odboru za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja.
