Pregled dogodkov od 16. do 23. maja

Cerkev na Slovenskem | 24.05.2014, 11:00 Petra Stopar

Slovenija je še padla na lestvici konkurenčnosti, predlog vlade, da bi lahko presežke, ki jih ustvarijo zavodi, prenesli v proračun, ni prišel skozi poslansko sito. Slovenci smo se izkazali z izdatno pomočjo za poplavljene v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem ter v Srbiji. Verniki pa smo v počastitev 24. maja kot praznika Marije, pomočnice kristjanov ta konec tedna poromali k Mariji Pomagaj na Brezje, kjer smo obhajali spomin slovenskih krščanskih korenin.

Pobuda za obhajanje spomina slovenskih krščanskih izročil je nastala sicer na ameriških tleh, med slovenskimi rojaki, ki nosijo v srcu Brezje in slovensko podobo nebeške Gospe. In odkar je ta večer za svojega prevzel tudi Radio Ognjišče, ki si je izvolil Marijo Pomagaj za svojo zavetnico, je krog častilcev Kraljice Slovencev večji in širši. Letošnje praznovanje je še posebej slovesno, saj smo v letu, ko se slavi 200 letnica milostne podobe Marije Pomagaj. Že minuli petek smo se lahko udeležili slovesnega somaševanja v svetišču na Brezjah, ki mu je sledila procesija z milostno podobo, nato pa se je slavje nadaljevalo s skupno molitvijo rožnega venca do polnoči.

Poplave v BiH, Srbiji in na Hrvaškem

Čeprav je že silovit veter v nekaterih delih Slovenije pred dnevi povzročil izpad električne energije, pa to ni bilo nič v primerjavi s poplavami, ki so v tistem času prizadele Balkan in katerih razsežnosti ni nihče slutil. V reševalni akcijo in evakuacijo so se vključili slovenska vojska, policija ter enote za civilno zaščito, tudi s helikopterji.

Skupno je zaradi poplav v Bosni in Hercegovini ter Srbiji prizadetih več kot dva milijona ljudi, več kot 70.000 jih je moralo zapustiti domove, ki so danes le še bleda senca tistega, kar so včasih bili, medtem ko po podatkih Unicefa Slovenija zaradi katastrofe trpi več kot 460.000 otrok.

Človekoljubna pomoč je nujno potrebna in v tem smo se Slovenci poleg drugih držav posebej izkazali. Ker so ljudje v poplavnem valu izgubili prav vse, so čim prej potrebovali obleko, obutev, posteljnino, odeje, higienske pripomočke, hrano, pitno vodo ter finančna sredstva za nakup ostalih dobrin. Veliko donacij sta zbrali največji slovenski humanitarni organizaciji, Karitas in Rdeči križ.

Svojo podporo in pomoč je zagotovila tudi vlada in vojska, ki je v torek v državi poslala prvi konvoj – 13 tovornjakov s humanitarno pomočjo. Temu konvoju se je pridružilo še 6 tovornjakov s pomočjo drugih civilno-družbenih organizacij na Dolenjskem.

Uspešno pa je pomoč zbral in dostavil tudi konzorcij nevladnih organizacij Slovenije. Za pomoč pa je zaprosilo tudi Slovensko društvo za celiakijo. V društvu zbirajo sredstva in brezglutenske izdelke za bolnike s celiakijo. Ti ne smejo uživati glutena, ki se nahaja v pšenici, ovsu, rži, ječmenu in piri, ki pa jih humanitarni paketi večinoma vsebujejo.

Posebej želi vernike k pomoči pozvati in povabiti tudi Cerkev na Slovenskem. Kar 13 nakupovalnih vozičkov hrane in drugih materialnih dobrin pa so v sklopu redne mesečne akcije Radia Ognjišče Dobro delo dobro dene prispevali darovalci in kupci v Mercatorjevem centru v Murski Soboti.

Slovenska vlada, ki opravlja tekoče posle, za usklajevanje pomoči Srbiji in BiH ustanavlja tudi delovno skupino, ki jo vodi minister za obrambo Roman Jakič. Seveda so v imenu vseh prizadetih svojo zahvalo izrekli v vseh državah.

Evropske volitve in gospodarska slika Slovenije

Ta konec tedna po državah članicah Evropske unije potekajo volitve poslancev v Evropski parlament. Zato tudi v Sloveniji velja volilni molk. Tega je treba spoštovati do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča po državi. Na uradne izide evropskih volitev bo treba počakati do 23. ure v nedeljo.

Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je na skoraj 14-odstotni ravni, število brezposelnih se je od januarja z nekaj več kot 129.000 v tem tednu znižalo na približno 121.000.

Teden, ki je za nami, je znova prinesel žalosten konec za dve gospodarski družbi. Aha Mura, katere dolg do Davčne uprave znaša že več kot šest milijonov evrov, dolguje tudi delavcem, in sicer 3,8 milijona za pokojninsko in invalidsko ter dva milijona evrov za zdravstveno zavarovanje. Čeprav je sodišče upnikom in podjetju dalo še eno možnost, da poravna dolg in sklenilo z začetkom stečaja počakati, družbi do petka ni uspelo dobiti denarja za poplačilo dolga. Tega naj bi obljubljal nov zasebni vlagatelj iz Nemčije, o katerem pa lastnika Aha Mure Mojca Lukančič kaj več ni povedala. Sodišče je zato sprožilo stečaj.

V prisilno poravnavo pa gre podjetje Cimos. Za ta postopek so se odločile Družba za upravljanje terjatev bank in največje banke upnice, ki imajo skupaj za 80 odstotkov obveznosti Cimosa.

Medtem ko država v prodajo ponuja 100-odstotni delež NKBM, se je na letošnji lestvici svetovne konkurenčnosti, ki jo je pripravil švicarski inštitut za razvoj menedžmenta med 60. državami uvrstila na 55. mesto.

Javni zavodi in drugi posredni proračunski uporabniki ne bodo prisiljeni vračati prihranjenega denarja nazaj občinam ali državi, saj je to določbo Državni zbor na svoji seji črtal iz novele zakona o izvrševanju proračuna. Z njo želi vlada po razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine poiskati dodatne vire in prihranke za proračun. Ker teh sredstev država ne bo dobila od javnih zavodov, tudi zdravstvenih ali socialnih, še ni jasno, od kod bodo prišla, da bi zakrpali proračunsko luknjo.

Nezadovoljstvo delavcev v nekaterih delih javnega sektorja znova narašča

Z razmerami niso zadovoljni v Sindikatu policistov, ki je za 9. junij napovedal stavko, če ne bo prišlo do izpolnitve njihovih zahtev. Kot je dejal predsednik sindikata Zoran Petrovič, vlada v dogovorjenem roku ni sprejela aneksa dve h kolektivni pogodbi, ki določa dodatno število dni letnega dopusta za policiste za delo v zahtevnih pogojih. Po Petrovičevih navedbah so omenjeni aneks izpogajali aprila in bi vlada z nekaj volje to lahko uredila v sklopu tekočih poslov. Ker aneks ni sprejet, je 7 tisoč 212 policistov še vedno brez sklepov za letošnji dopust. Tudi v delavci v energetiki so ogorčeni nad ravnanjem v lastniku, Holdingu slovenskih elektrarn, in zaradi neuresničenih ukrepov z marčnega sestanka s predstavniki vlade.

Zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je napovedal, da bo vladi predlagal odpoklic veleposlanika v Avstraliji Milana Balažica, in sicer zaradi sporne udeležbe Nicholasa Omana na odprtju konzulata v Melbournu. Kot je pojasnil minister, so v nadaljnji preiskavi, ali je bilo Omanu, ki je v Avstraliji registriran kot pedofil, dejansko poslano uradno vabilo na slovesnost, naleteli na dodatne okoliščine.

Družba, kultura

Ljubljanska občina študente in dijake poziva, naj z nakupom subvencioniranih vozovnic Ljubljanskega potniškega prometa še počakajo. Predlaga jim, da naj počakajo do podpisa pogodb za subvencionirane prevoze s prevozniki oziroma najpozneje do 5. junija, ko poteče veljavnost majskih vozovnic. Kot so zapisali na ljubljanski občini, so v Združenju za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, Sekciji za promet pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, javno podjetje Ljubljanski potniški promet (LPP) in podjetje SŽ-Potniški promet znova pozvali vlado, naj zagotovi podpis pogodb za subvencioniranje študentskih in dijaških mesečnih vozovnic. Dijaki in študentje pa napovedujejo proteste.

Od danes pa vse do konca meseca poteka preventivna akcija uporabe varnostnega pasu – Pripnite se in doživite. Skupaj s policijo pri nadzoru sodeluje tudi Javna agencija za varnost prometa in sicer s posebno napravo – Zaletavčkom. Ustavljenim bo prikazala sile, ki delujejo na voznike in potnike pri trkih. Da je uporaba varnostnega pasu izredno pomembna, je za naš radio povedala predstavnica Javne agencije za varnost prometa Vesna Marinko, saj so žrtve prometnih nesreč predvsem otroci v osebnih avtomobilih.

Nagrajenec letošnjega, 29. mednarodnega literarnega festivala Vilenica je Laszlo Krasznahorkai, eden najbolj prepoznavnih sodobnih madžarskih avtorjev svetovnega formata. Festival, ki bo med 2. in 7. septembrom, se bo po lanskoletnem izletu v Koper letos znova dogajal v Lipici. Na Vilenici bo po besedah organizatorjev letos odmevalo preko 20 jezikov več kot 40 avtorjev iz evropskih in drugih držav. Seveda bodo po Sloveniji potekali literarni večeri z gostujočimi avtorji, ki predstavljajo stalnico in srce vileniškega programa.

Šport

Svoj 20. naslov državnih prvakinj v ženskem rokometu so osvojile rokometašice Krima Mercatorja. Na povratni tekmi finala so v Ljubljani premagale Zagorje GEN-I s 37:25.

Zmagovalci nogometnega pokala Slovenije pa so nogometaši Nove Gorice. V finalu v Kopru so premagali državne prvake iz Maribora z 2:0 in tretjič osvojili to lovoriko.

Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je objavil seznam igralcev, na katere bo računal na junijskih prijateljskih obračunih v Južni Ameriki proti Urugvaju in Argentini. Zaradi težav s poškodbami je Katanec poklical tudi dva novinca, in sicer branilca Domžal Erika Janžo ter vezista Rudarja Rajka Rotmana.

Kljub toplim temperaturam športni del pregleda končujemo z novico iz sveta alpskega smučanja, saj je enaintridesetletna Tina Maze, dvakratna olimpijska zmagovalka iz Sočija, v petek sporočila ime novega trenerja. V sezoni, za katero je že napovedala boj za veliki kristalni globus, bo nad njeno smučarsko taktiko in pripravljenostjo bdel Italijan Valerio Ghirardi. To je sporočil Andrea Massi, vodja Tinine ekipe.