Goršek Mencin, Žumer in Gaiser o slovenskem članstvu v Evropski uniji

Slovenija | 09.05.2014, 22:15

V Sloveniji je letos dan Evrope minil v znamenju desetletnice naše priključitve Evropski uniji. Trenutka, ko smo 1. maja 2004 postali del velike družine evropskih narodov, smo se spomnili z različnimi dogodki.

V Vitanju, kjer je bila osrednja državna proslava, so se verniki zbrali tudi pri sveti maši za domovino ter se Bogu zahvalili za vse do zdaj prejete milosti in ga obenem prosili za modrost pri iskanju poti k večji blaginji. Praznično je bilo tudi v državnem zboru. Na slavnostni seji odbora za zadeve Evropske unije so govorniki, med njimi predsednik države Borut Pahor, na trenutke precej kritično ocenili prehojeno pot, a v prihodnost zrejo optimistično. O nadaljnjih izzivih Evropske unije so na posvetu v Ljubljani razmišljali člani nekdanje ožje pogajalske skupine za vstop Slovenije v povezavo.

O desetih letih Slovenije v Evropski uniji tudi na Radiu Ognjišče

Obletnici smo posebno pozornost namenili tudi na našem radiu v oddaji Pogovor o, v kateri smo gostili vodji predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in informacijske pisarne Evropskega parlamenta za našo državo, Natašo Goršek Mencin in Klemena Žumra, ter predsednika Panevropskega gibanja Larisa Gaiserja.

Ko je Slovenija 1. maja 2004 postala članica povezave, je velik del državljanov menil, da gre za zgodovinski dogodek. A takratnega navdušenja ni več. "Ljudje so razočarani. Osebno to povezujem s krizo, ko se ljudje sprašujejo o tistih, ki jih vodijo, tako na nacionalni kot na evropski ravni," je za naš radio ocenila Goršek Mencinova. Biti del povezave po njenih besedah pomeni veliko priložnosti, a jih mora država znati izkoristiti. "Naš Eurobarometer kaže, da se kar šest od desetih Slovencev počuti evropskega državljana, kar pomeni, da smo nekako ponotranjili svobode in priložnosti, ki nam jih prinaša Evropska unija," je še dodala.

Žumer je prepričan, da je večini Slovencev jasno, da povezava naši državi zagotavlja varnost in stabilnost, tako kulturno kot tudi ekonomsko. Priznal je, da so bila pričakovanja ob vstopu v Evropsko unijo zelo velika, verjetno celo nerealna. "Kriza je povzročila zmedo, razočaranje, jezo. Slabo voljo pa ljudje usmerjajo v vse ustanove, ki jih opažajo. Vprašanje je, kdo je kriv, kdo je odgovoren, kdo lahko zdaj največ naredi. Evropske ustanove so zagotovo naredile vse, kar je v njihovi moči, da bi se razmere obrnile na bolje."

Gaiserju se zdi, da je naš politični sistem od 1. maja 2004 izgubljen. "Ali zato, ker zaradi politike ni toliko zrel, ali zato, ker manjkajo cilji? Mislim, da tudi zato, ker manjkajo cilji." Državljani, ki to izgubljenost občutimo, se po njegovem zato opiramo na stare notranje bitke. "Politiki nas držijo osredotočene na domače težave, ki nimajo nič skupnega z dobro politiko, Evropsko unijo in našo prihodnostjo."

Vsi trije so se strinjali, da so uvedba evra, članstvo v schengenskem prostoru in predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008 pomembni uspehi, ki so Sloveniji prinesli tudi ugled. Poudarili so, da ga zaradi trenutne politične negotovosti ni izgubila. "Menjanje vlade in notranje krize poznajo vsi. Poglejte na primer sosednjo Italijo. To v Bruslju ali za evropske ustanove ni neka težava," je menil Gaiser. V Bruslju, tako Goršek Mencinova, verjamejo, da se bo naša država uspešno izvila iz trenutnih težav. "Prepričani smo, da bo Slovenija uspela premagati krizo, ki jo je doletela nepripravljeno, in bo nadaljevala z vsemi napori za stabilizacijo." "Če želimo v Evropski uniji nekaj doseči, je ključen princip sodelovanja," je bil ob tem jasen Žumer.