VIDEO: Papež Frančišek sklenil obisk Svete dežele: Gospod nas ima za svoje prijatelje, zaupa nam Očetovo voljo in nam daruje samega sebe

Svet | 26.05.2014, 21:02

"Spoštujmo in ljubimo se med seboj kot bratje in sestre! Naučimo se dojemati bolečino drugega! Nihče naj ne posega po nasilju v imenu Boga! Delajmo skupaj za pravičnost in mir!"

Potem, ko se je papež Frančišek včeraj po prihodu v Jeruzalem na ekumenskem srečanju ob 50. obletnici srečanja med papežem Pavlom VI. in patriarhom Atenagoro v baziliki Božjega groba srečal s carigrajskim patriarhom Bartolomejem, je danes z obiskom muzeja Yad Vashem, srečanjem z duhovniki v Getsemaniju in sveto mašo v Dvorani zadnje večerje, njegovo romanje po Sveti deželi doseglo svoj vrh.

Dopoldne je imel na programu obisk pri velikem muftiju in dveh velikih rabinih, ustavil se je pri zidu objokovanja in v spominskem parku žrtev holokavsta, Yad Vashemu. Srečal se je tudi z izraelskim predsednikom in premierjem. Sledilo je še srečanje z duhovniki, redovniki, redovnicami in bogoslovci v cerkvi v Getsemaniju.

Vrh dneva je bila sveta maša z ordinariji v Sveti deželi v Dvorani zadnje večerje v Jeruzalemu. Dvorana zadnje večerje nas po papeževih besedah spominja tudi na zlobo, radovednost in izdajstvo. Vsak od nas lahko po njegovih besedah posnema ta ravnanja, ko na primer obsoja brata, ko s svojimi grehi izda Jezusa. Po drugi strani pa nas dvorana zadnje večerje spominja na podelitev, bratstvo, skladnost in mir med nami, je dejal papež. Več o njegovem govoru v nadaljevanju novice, kjer lahko najdete tudi ostale poudarke dneva.

Papež je s sveto mašo tudi sklenil svoje trdiendvno potovanje po Sveti deželi, ki ga je začel v petek v Joradniji, nadaljeval v soboto v Betlehemu in sinoči ter danes v Jeruzalemu.

SREČANJE Z VELIKIM MUFTIJEM: Delajmo skupaj za pravičnost in mir!

Papežev današnji dan v Jeruzalemu se je začel z obiskom pri velikem muftiju. Sestala sta se na ploščadi, kjer je nekoč stal jeruzalemski tempelj, danes pa sta tam dve mošeji. Ena izmed njiju je slavna Kupola na skali, katere prag je papež Frančišek danes prestopil kot prvi Petrov naslednik. Sveti oče je v svojem nagovoru spomnil na Abrahama, v katerem muslimani, kristjani in Judje, vsak na svoj način, prepoznavajo očeta v veri. Ob tem je vse ljudi in skupnosti, ki se prepoznajo v Abrahamu, pozval: "Spoštujmo in ljubimo se med seboj kot bratje in sestre! Naučimo se dojemati bolečino drugega! Nihče naj ne posega po nasilju v imenu Boga! Delajmo skupaj za pravičnost in mir!"

MOLITEV OB ZIDU ŽALOVANJA

Papež je nato molil ob zahodnem zidu oziroma zidu žalovanja ali objokovanja. Judje ta zid vrednotijo kot najsvetejši verski objekt judovstva. Sveti oče je v režo zidu položil pismo z listom, na katerega je lastnoročno napisal molitev oče naš, nato pa se je podpisal v častno knjigo, kamor je zapisal, da Boga prosi za milost miru. Svetega očeta je pri tem spremljal argentinski rabin Abraham Skorka.

Papež je nato na Herzlovi gori - nacionalnem pokopališču v Izraelu - položil venec rož na grob ustanovitelja sionističnega gibanja, Theodorja Herzla. Postanek na tem kraju določa nov izraelski protokol za državniške obiske. Na prošnjo izraelskega premierja Netanyahuja se je sveti oče kratko ustavil še ob mavzoleju, ki spominja na žrtve terorizma.

OBISK YAD VASHEMA: Človek, kako si lahko padel tako nizko?

Eden od osrednjih dogodkov današnjega dopoldneva je bil obisk spominskega parka Yad Vashém, kamor se je sveti oče odpravil v spremstvu predsednika Péresa, premierja Netanjahuja in vatikanskega državnega tajnika Pietra Parolina. Frančišek se je poklonil spominu več kot 6 milijonov Judov, ki so bili ubiti s strani nacistov. V nagovoru je spregovoril o grozodejstvih, ki jih je bil človek sposoben storiti in Boga prosil usmiljenja.

Papež je položil cvetni venec na spominsko ploščo in dolgo v zbranosti molil za vse žrtve holokavsta. Prisluhnil je zgodbam nekaterih Judov, ki so v strašnih razmerah druge svetovne vojne izgubili svoja življenja ter judovski molitvi. Spomnili pa so se tudi vseh tistih, ki so darovali svoja življenja, da so rešili bližnje. Slovesnost je glasbeno obogatil dekliški judovski zbor. Zatem je papež osebno pozdravil nekaj predstavnikov, ki so preživeli koncentracijska taborišča. Vsakemu se je poklonil in mu poljubil roko.

"Adam, kjer si? Kje si človek? Kje si končal?", s temi besedami je papež Frančišek začel svoj nagovor. Izhajal je iz vprašanja, ki ga je Bog namenil prvemu človeku. To Božje vprašanje po njegovih besedah še na poseben način odmeva na kraju, ki spominja na holokavst. "V tem vprašanju je vsa bolečina Očeta, ki je izgubil sina." "Oče je vedel, kaj tvega, ko je sinu dal svobodo. Vedel je, da bi se sin lahko izgubil. Vendar pa si mogoče pa niti Oče ni mogel predstavljati, kako nizko bo padel. Krik 'kje si' pred neizmerno tragedijo holokavstva odmeva kot glas, ki se izgublja v breznu brez dna“, je dejal papež in dodal vprašanje Boga človeku. "Človek, kdo si? Ne prepoznam te več.“ To grozodejstvo po njegovih besedah ne more biti zgolj delo človeka, njegovih rok in njegovega srca. "Kdo te je pokvaril? Kdo te je iznakazil? Kdo te je prepričal, da si bog?", se je vprašal sveti oče.

Zatem pa je Gospoda prosil usmiljenja zaradi vseh grozodejstev. "Daj nam milost, da bi se sramovali tistega, kar smo bili kot ljudje zmožni narediti; da bi se sramovali tega najvišjega malikovanja, ko smo prezirali in uničili naše meso, tisto, ki si ga ti zgnetel iz blata, tisto, ki si ga ti oživil s tvojim dihom življenja. Nikoli več, Gospod, nikoli več!," je še dejal papež Frančišek.

NA SREČANJU Z VELIKIMA RABINOMA: Skupaj bomo lahko pričevanje za ta svet

Sledil je obisk dveh izraelskih velikih rabinov v jeruzalemski sinagogi. Papež je spomnil na čase, ko je bil še nadškof v Buenos Airesu in je gojil številna prijateljstva z Judi. Pripravili so več skupnih srečanj. Tudi v času svojega pontifikata je sprejel več judovskih delegacij. Vse to kaže na željo, da gradimo vezi prijateljstva, je poudaril papež in izpostavil gradnjo dialoga med velikim rabinatom v Izraelu in Komisijo Svetega sedeža za odnose z judovstvom.

Po papeževih besedah ne gre le za gradnjo odnosov na človeški ravni in ravni medsebojnega spoštovanja, ampak smo se tako kristjani kot Judje poklicani v globini vpraševati o duhovni povezanosti med nami. To je vez, ki prihaja od zgoraj, je poudaril papež in ki ostaja celovita kljub težavam, ki jih je v odnosih med nami prinesla zgodovina. "Katoliška stran želi v polnosti upoštevati pomen judovskih korenin za našo vero. Verjamem, da se bo tudi z vašo pomočjo ohranjalo in raslo poznavanje krščanstva v tej blagoslovljeni zemlji, še posebej med mladimi generacijami."

To medsebojno spoštovanje v različnosti pa naj bi nas po papeževih besedah vodilo še do globlje povezanosti. "Skupaj bomo lahko dali velik prispevek k miru; skupaj bomo lahko pričevali v tem hitro se spreminjajočem svetu za Božji načrt s stvarstvom; skupaj bomo lahko odločno oporekali vsaki obliki antisemitizma in vsem drugim oblikam diskriminacije," je še dejal papež Frančišek.

SREČANJE S PERESOM: Zaščitite svetost svetih krajev in romarje

Po srečanju z dvema velikima rabinoma je papež Frančišek odšel na vljudnosti obisk k izraelskemu predsedniku Šimonu Peresu, nato pa je v zasebno avdienco sprejel še premierja Benjamina Netanyahuja. Spomnimo, da je sveti oče včeraj izraelskega in palestinskega predsednika povabil v Vatikan k skupni molitvi za mir. Kot je povedal vatikanski tiskovni predstavnik, p. Federico Lombardi, sta predsednika sprejela povabilo, do dogodka pa naj bi prišlo kmalu.

Vljudnostni obisk pri izraelskem predsedniku Šimonu Peresu je potekal v predsedniški palači v Jeruzalemu. Peres je papežu najprej predstavil nekaj otrok, ki imajo raka v zadnjem stadiju in so izrazili željo, da bi se radi srečali s svetim očetom preden umrejo. Zasebnemu pogovoru med Frančiškom in Peresom je sledila slovesnost na vrtu ob predsedniški palači, kjer sta zasadila oljko kot simbol miru. "Naj bo Jeruzalem zares mesto miru!" je poudaril papež Frančišek in spregovoril o zavzemanju za mirno rešitev sporov in konfliktov. Gradnja miru po njegovih besedah zahteva predvsem spoštovanje svobode in dostojanstva vsake človeške osebe.

"Treba je odločno zavrniti to, kar nasprotuje miru in spoštljivemu sobivanju med Judi, kristjani in muslimani, ter zavrniti uporabo nasilja in terorizma, vsako vrsto diskriminacije iz rasnih ali verskih razlogov, težnjo po vsiljevanju lastnega zornega kota v škodo človekovih pravic, antisemitizem v vseh njegovih oblikah, nasilje ali izražanje nestrpnosti do oseb ali judovskih, krščanskih in muslimanskih krajev čaščenja," je dejal papež in spregovoril še o krščanskih skupnostih, ki živijo v Izraelu. "Njihova navzočnost in spoštovanje njihovih pravic – kot pravic vsake verske skupnosti ali vsake manjšine – sta zagotovilo za zdrav pluralizem in dokaz vitalnosti demokratičnih vrednot," je še dejal papež.

SREČANJE Z DUHOVNIKI IN POSVEČENIMI OSEBAMI: Kristjane spodbujam, naj bodo pogumni pričevalci Kristusovega trpljenja, pa tudi vstajenja

Papež Frančišek se je popoldne še enkrat zasebno srečal s carigrajskim ekumenskim patriarhom Bartolomejem I., tokrat v stavbi nasproti pravoslavne cerkve na Oljski gori. V cerkvi na vrtu Getsemani na Oljski gori, za katero skrbi kustodija Svete dežele, je nato sledilo srečanje z duhovniki, redovniki, redovnicami in bogoslovci.

Papež Frančišek je v nagovoru premišljeval o Jezusovih trenutkih, ki jih je preživel na vrtu Getsemani. Zbrane je povabil, naj se vprašajo: "Kdo sem pred mojim Gospodom, ki trpi?" Sem med tistimi, ki jih je Jezus prosil, naj bdijo z njim, a so zaspali. Se prepoznam v tistih, ki so zbežali iz strahu, zapustili Učitelja v najtežji uri njegovega zemeljskega življenja? Ali v tistih šibkih, ki so ga zanikali kot Peter? Ali pa, hvala Bogu, sem med tistimi, ki so ostali zvesti do konca kot Devica Marija in apostol Janez?

"Jezusovo prijateljstvo, njegova zvestoba in usmiljenje sta neprecenljivi dar, ki nas opogumlja, da z zaupanjem nadaljujemo hojo za Njim, kljub padcem, našim napakam in izdajstvom," je dejal Frančišek in opozoril: "Vsi smo izpostavljeni grehu, zlu, izdaji. Čutimo nesorazmerje med veličino Jezusovega klica in našo majhnostjo, med plemenitostjo poslanstva in našo človeško krhkostjo. Vendar pa nas Gospod v svoji veliki dobroti in v svojem neskončnem usmiljenju vedno prime za roko, da se ne bi utopili v morju prestrašenosti. On je vedno ob nas, nikoli nas ne pusti samih. Torej, ne dopustimo, da nas premagata strah ali obupanost, ampak pogumno in zaupno pojdimo naprej po naši poti in v našem poslanstvu," je duhovnike in posvečene osebe spodbudil papež.

Ob koncu je besede namenil še vsem kristjanom, ki živijo v Jeruzalemu, ter zagotovil svojo molitev zanje. "Kristjane spodbujam, naj bodo pogumni pričevalci Kristusovega trpljenja, pa tudi vstajenja," je še dejal sveti oče, ki je nato na vrtu Getsemani zasadil oljko, in sicer v bližine tiste, ki jo je 4. januarja 1964 zasadil papež Pavel VI.

PAPEŽ PRI SVETI MAŠI Z ORDINARIJI SVETE DEŽELE: V dvorani zadnje večerje se je rodila Cerkev

Po srečanju z duhovniki, redovniki in bogoslovci se je papež Frančišek odpravil še v dvorano zadnje večerje, kjer je daroval sveto mašo skupaj z ordinariji Svete dežele. Posebej je pozdravil katoliške patriarhe vzhodnega obreda in jim zagotovil, da imajo posebno mesto v njegovem srcu. V nagovoru pa je spregovoril o pomenu tega simbolno tako pomembnega kraja, kjer se je z lomljenjem kruha in po prihodu Svetega Duha rodila Cerkev.

Dvorana zadnje večerje nas po papeževih besedah spominja na služenje, na Jezusovo umivanje nog učencem. "Umiti noge drug drugemu pomeni medsebojno se sprejeti, ljubiti in si služiti. Pomeni služiti ubogemu, bolnemu, izključenemu, antipatičnemu," je dejal sveti oče. Hkrati nas omenjena dvorana z evharistijo vabi k darovanju ter nas spominja na prijateljstvo. "Gospod nas ima za svoje prijatelje, zaupa nam Očetovo voljo in nam daruje samega sebe. In to je najlepša izkušnja vsakega kristjana, še posebej duhovnika: postati Gospodov prijatelj." Jezus nam tudi zagotavlja, da nas ne bo nikoli zapustil, pred nami je šel v Očetovo hišo in tudi nas želi popeljati tja, je dejal papež.

Dvorana zadnje večerje pa nas spominja tudi na zlobo, radovednost in izdajstvo. Vsak od nas lahko po papeževih besedah posnema ta ravnanja, ko na primer obsoja brata, ko s svojimi grehi izda Jezusa. Po drugi strani pa nas dvorana zadnje večerje spominja na podelitev, bratstvo, skladnost in mir med nami. "Koliko ljubezni in koliko dobrega je vzcvetelo v tej dvorani! Kot izvir, ki je na začetku potok, potem pa postaja vedno večji. Vsi svetniki so črpali od tukaj: velika rekla svetosti Cerkve vedno izvira od tukaj, iz Kristusovega srca, iz evharistije in Svetega Duha."

Končno pa nas dvorana zadnje večerje po papeževih besedah spominja na rojstvo nove družine – Cerkve, katere Mati je Marija. Krščanske družine pripadajo tej veliki družini in v njej najdejo luč in moč, da gredo naprej in se prenavljajo v vsakodnevnih težavah. K tej veliki družini so po papeževih besedah poklicani Božji sinovi vseh narodov in jezikov, vsi bratje in sinovi enega Očeta, ki je v nebesih. To je obzorje dvorane zadnje večerje – obzorje Vstalega in Cerkve. Od tu izhaja Cerkev, ki se odpre navzven, je še dejal papež Frančišek.

Program papeževega obiska v Jeruzalemu, ponedeljek, 26. maj 2014

07:15 Obisk velikega muftija v Jeruzalemu

08:10 Obisk zahodnega zidu oziroma zidu objokovanja v Jeruzalemu

08:45 Položitev rož na Herzlovi gori v Jeruzalemu (nacionalno pokopališče v Izraelu na zahodni strani Jeruzalema)

09:00 Obisk Yad Vashema (spominski park žrtev holokavsta)

09:45 Vljudnosti obisk pri dveh velikih rabinih v Izraelu, v centru Heichal Shlomo v bližini jeruzalemske velike sinogoge

10:45 Vljudnostni obisk pri izraelskem predsedniku v predsedniški palači

12:00 Zasebna avdienca izraelskega premierja v Notre Dame Jerusalem Center

12:30 Kosilo s papeževim spremstvom v Notre Dame Jerusalem Center

14:30 Zasebni obisk pri carigrajskem ekumenskem patriarhu v stavbi ob pravoslavni cerkvi v Viri Galileai na Oljski gori

15:00 Srečanje z duhovniki, redovniki, redovnicami in bogoslovci v cerkvi v Getsemaniju

16:20 Sveta maša z ordinariji v Sveti deželi in papeževim spremstvom v dvorani zadnje večerje v Jeruzalemu

18:30 Polet od heliporta v Jeruzalemu do mednarodnega letališča v Tel Avivu

19:00 Slovo od Izraela na mednarodnem letališču v Tel Avivu

19:15 Odhod iz Tel Aviva proti Rimu

23:00 Prihod na rimsko letališke Ciampino