Zdravniki
Kdaj na urgenco?
Slovenija
Kljub velikim naporom zdravnikov in vseh zaposlenih v ambulantah nujne medicinske pomoči (urgencah) je po oceni zdravnikov vse več nezadovoljstva pri bolnikih in zdravnikih. Kako izboljšati dostopnost in povečati zadovoljstvo? Kdaj in kako torej na urgenco?
Na omizju Kdaj na urgenco, ki sta jo pripravila Zdravniška zbornica in Slovensko zdravniško društvo, je moderatorka dr. Nena Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana izpostavila, da je na področju nujne medicinske pomoči vse več nezadovoljstva tako pri pacientih kot tistih, ki jim pomoč zagotavljajo. Začarani krog se začne s pacienti, ki bi lahko počakali na osebnega zdravnika, a z nepotrebnim obiskom dodatno obremenjujejo že tako preobremenjene zdravnike. Kopčavar-Gučkova vidi rešitve predvsem v izboljšanju komunikacije in krajši obravnavi pacientov. Ta bi se skrajšala že, če bi se ljudje informirali, kam in kdaj po nujno pomoč. Po mnenju predsednika Slovenskega zdravniškega združenja dr. Pavla Poredoša sistem organizacije na urgenci ni dober, osem do deseturno čakanje je nesprejemljivo, priliv bolnikov ogromen, a polovica jih ni življenjsko ogrožena. Zakaj pri prihajajo tisti, ki niso ogroženi? »Tisti, ki pridejo direktno, dostikrat izkoristijo to danost, možnost, češ zakaj pa ne bi šel, saj za to so tam te službe. Drugič, sodelovanje s kolegi z družinske medicine je dobro, res pa je, da se najdejo tudi posamezniki, ki se pacientu ne posvetijo dovolj, in to je najlažji način, a pacient dobi napotnico in gre naprej.« Omenil pa je še, da bi morali imeti podnevi organizirane lastne triažne službe.
Zaradi čakalnih dob ali slabše dostopnosti zaradi kadrovskega pomanjkanja oziroma aktualnih finančnih težav so se tako vrste prestavile izpred enih vrat pred druga. Zdravnik pa lahko to, ali gre za urgenco ali ne, ugotovi šele, ko pacienta pregleda. Tudi predsednik Združenja kirurgov prof. dr. Radko Komadina pravi, »da je treba tu nekaj spremeniti organizacijsko. Mi ne govorimo o strokovnih problemih na urgenci na primarnem ali sekundarnem nivoju. Tu smo primerljivi z Evropo. Organizacijsko pa je treba nekaj narediti.«
Več kot 600 pacientov na dan obišče samo urgentne ambulante ljubljanskega kliničnega centra. Za vse ne nujne težave, pravijo strokovnjaki, pojdite k svojemu zdravniku. Tudi če je ta na dopustu, je v zdravstvenem domu vedno pomoč. Dr. Nena Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana. »Mojega zdravnika ni, ni ravno najboljši in najbolj utemeljen odgovor.« Pacienti bi lahko izkoristili svetovalne telefone, ki jih zdaj premalo izkoriščajo.
Urgenca, kjer praviloma rešujejo življenja, se je skorajda spremenila v diagnostični center, ki pa je tudi zelo zastarel.
