Krst je del človekove pravice do svobode vesti

Cerkev na Slovenskem | 22.04.2014, 13:33 Marta Jerebič

Ena od civilno družbenih skupin je danes predstavila peticijo za prepoved krsta dojenčkov. A Cerkev krščuje otroke, ker se otroci rodijo z izvirnim grehom in potrebujejo krst, da bi bili osvobojeni moči zla in prestavljeni v kraljestvo svobode božjih otrok. Papež Frančišek je pri eni izmed splošnih avdienc poudaril, da ni isto: krščen otrok ali nekrščen otrok. Mi, ki smo krščeni, smo potopljeni v tisti neizčrpen vrelec življenja, ki je Jezusova smrt, največje dejanje ljubezni v vsej zgodovini; in zahvaljujoč tej milosti lahko živimo novo življenje, ne več v oblasti zla, greha in smrti, marveč v občestvu z Bogom in brati, je dejal papež.

Kot je za naš radio povedal pravni svetovalec pri Slovenski škofovski konferenci, mag. Andrej Naglič, je krst del človekove pravice do svobode vesti. »Varuje ga 41. člen Ustave RS, ki staršem zagotavlja, da svoje otroke vzgajajo v skladu s svojim verskim in moralnim prepričanjem. Prizadevanje za prepoved krsta otrok je torej prizadevanje za odvzem človekove pravice in hkrati tudi poskus omejevanja svobode delovanja Cerkve, ki pa jo zagotavlja 2. odstavek 7. člena Ustave RS. Potemtakem društvo, ki si prizadeva za takšen odvzem človekove pravice in omejitev verske svobode, ne zasluži mesta v demokratični in pluralni družbi in bi ga morala civilna družba tudi omejiti pri tovrstnem delovanju.«

Krst predstavlja »vrata vere in krščanskega življenja«. S krstom se odprejo vrata v resnično novost življenja, ki ni obteženo s težo negativne preteklosti, ampak že daje slutiti lepoto in dobroto nebeškega kraljestva. »Gre za mogočni poseg Božjega usmiljenja v naše življenje, da bi nas rešil,« je 13. novembra lani dejal papež Frančišek. Ta je pri splošnih avdiencah večkrat vprašal, če vemo za datum svojega krsta, saj to predstavlja naše rojstvo v Cerkev. Kot je dejal, je pomembno vedeti, kdaj sem bil potopljen v ta tok Jezusovega zveličanja. Če zanj ne vemo, obstaja nevarnost, da izgubimo spomin na tisto, kar je Gospod storil za nas, spomin na dar, ki smo ga prejeli.