Janja Roblek: Pomankanje sredstev ogroža normalno delo sodišč

Slovenija | 15.04.2014, 13:46

Premierka Alenka Bratušek ter finančni in pravosodni minister Uroš Čufer in Senko Pličanič s predsednikom vrhovnega sodišča Brankom Maslešo razpravljajo o rešitvah za nemoteno delovanje sodišč. Masleša je namreč nedavno posvaril, da bo sodiščem najpozneje do prve polovice julija zmanjkalo sredstev za sodne postopke. Prepričan je, da bodo našli ustrezno rešitev, ki bo sodiščem omogočila nadaljnje delo. A po njegovi oceni sta pri tem ključni vlogi Bratuškove in zlasti Čuferja, ki upravlja in razporeja s proračunom.

Za komentar na aktualno dogajanje smo povprašali predsednico kranjskega sodišča Janjo Roblek. Vprašali smo jo, kaj pomeni pomanjkanje sredstev za sodstvo in kako to vpliva na postopke.

„Pomanjkanje sredstev bo pomenilo to, da sodstvo ne bo moglo več upravljati temeljne funkcije, to je sojenje . Namreč, sodni postopki so močno povezani s finančnimi sredstvi, v določenih postopkih kjer stranke same ne razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi imajo odobreno brezplačno pravno pomoč. Seveda se s tem potem financirajo tako odvetniki, izvedenci, tolmači, cenilci in vse to je povezano z normalnim tekom sodnih postopkov. S konkretno spremembo zakona o finančnem poslovanju podjetij oz. insolvenčnim zakonu, decembra lani, se je namreč spremenila določba, ki je omogočila vsem, tako fizičnim, kot pravnim osebam, da se sklicujejo na zakonski člen in ne založijo začetnega predujma za začetek stečajnega postopka.“

Ta sredstva so bila tako visoka, da so na to opozarjali tudi ministrstvo že v času priprave zakona. „Vendar nihče, tudi tisti, ki je prej plačal ta znesek predujma, ga zdaj po začetku veljavnosti zakona ni več bil pripravljen plačati. Seveda skladno z zakonom mora to plačati sodišče iz postavke stroškov sodnih postopkov, kar seveda logično pomeni, da bodo sredstva za plačevanje teh stroškov - zlasti gre tu za kazenske postopke - bistveno manjša oz. jih ne bo več.“

In kaj bi morali po njenem mnenju odgovorni storiti, da se reši nastala situacija? „Predvsem bi seveda morali zagotoviti dovolj sredstev za normalno delovanje sodstva, katera pa mislim da niti predlagatelj spremembe zakona ni v zadostni ocenil. Kot se spomnite, tudi ta predlog zakona je bil opremljen z dostavkom, da zakon ne bo povzročil finančnih posledic. Kar pa seveda ne drži. To se kaže že sedaj in zelo zgodaj po uveljavitvi spremembe zakona.“

Meni, da je sicer kar nekaj sprememb, ki jih je prinesel zakon, dobrodošlih. „Zagotovo pa ta stroškovna plat ni bila domišljena. Če kaj, glede na hitrost spreminjanja zakonodaj pri nas, mislim, da bi bilo potrebno razmišljati, da bi prišli nazaj na prejšnji sistem. Se pravi, da se preveri, ali je neka oseba sposobna založiti predujem ali ne. Kratkoročni ukrep je seveda, da se pa zagotovi toliko več sredstev, ki bodo omogočala normalen potek sodnih postopkov.“

Pravosodni minister Pličanič sicer zavrača trditev, da je zakon o finančnem poslovanju krivec za to, da je sodstvo v resnih težavah. Kljub temu, da se je zaradi zakonske spremembe povečalo število stečajev, to ni glavni razlog za pomanjkanje denarja, temveč so po njegovi oceni razlog gospodarske razmere.